opis prekrška – zakonski znaki prekrška – kršitelj – kršitev materialnih določb zakona
V opisu prekrška je naveden zgolj izraz kršitelj, pri čemer ni mogoče razbrati, na katerega izmed (dveh) storilcev, katerima je bila s konkretnim plačilnim nalogom izrečena globa, se izraz kršitelj nanaša.
V plačilnem nalogu je sicer naveden formalni status storilca B., natančneje, da je storilec B. direktor družbe P., d. o. o., navedeno pa bi moralo biti tudi, da je direktor prekršek storil v okviru svojih dejanskih možnosti ravnanja v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe oziroma v okviru svojih pooblastil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu
Pri veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno ločevati med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo, ter med vozniškim dovoljenjem kot upravno odločbo, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu, ter da s trenutkom uspešno opravljenega vozniškega izpita posameznik pridobi potrdilo o tem, ki je sicer kot listina začasne narave, trajajoča do izdaje vozniškega dovoljenja kot upravne odločbe, vendar pa na samo upravičenje posameznika za udeležbo v cestnem prometu ne vpliva.
Bistveno za presojo prekrška je, da je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo M. V. opravljal delo tudi kot zdravnik, čeprav v trenutku sklenitve pogodbe licence ni imel. Povsem nelogično in tudi v nasprotju z načelom enakosti bi namreč bilo, če bi licenco zahtevali le v tistih primerih, ko bi se s kandidatom sklepala pogodba o zaposlitvi izključno za delo (delovno mesto) zdravnika, hkrati pa ne tudi v primerih, ko bi bila pogodba sklenjena za opravljanje dvoje ali več vrst del (delovnih mest), za katere bi bili predpisani različni pogoji, kot to velja v obravnavanem primeru.
Pogoj licence velja tudi v primeru samostojnega opravljanja zdravniške službe v okviru dežurstva, zaradi česar je ob zaposlovanju zdravnika tudi v takem primeru treba preveriti, ali zdravnik izpolnjuje ta pogoj.
ZP-1 člen 156, 156-5, 171. ZKP člen 420, 420/2. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/3, 64, 64/1, 72.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za varstvo zakonitosti – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – invalidnost – invalidnost I. kategorije – zmožnost opravljati delo ali poklic – preostala delovna zmožnost – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ni nemogoče, da nekdo ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (invalid I. kategorije), je pa sposoben opravljati določene naloge, opravke in druge zadolžitve drugačne intenzivnosti ali kakovosti.
Vendar vložnica z navedbami, da storilec za opravljanje splošnokoristnega dela ne potrebuje zdravniškega spričevala za zaposlitev in da sodišče ni ugotavljalo, ali je storilec kljub invalidnosti sposoben opraviti delo v splošno korist, uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
kršitev materialnih določb zakona - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona
Pregon za prekršek je zastaral, saj sta med posameznimi dejanji organov, pristojnih za postopek, ki merijo na pregon storilca prekrška, minili več kot dve leti.
V primeru, ko zavarovalnica pri sklepanju različnih zavarovalnih pogodb s potrošniki uporablja nepoštene pogodbene pogoje, v skladu z določbami 27. člena ZP-1 ne gre za navidezni realni stek oziroma nadaljevan prekršek, temveč za realni stek tolikšnega števila prekrškov, kolikor je bilo oškodovancev.
ZP-1 člen 56, 56/4, 57, 57/1, 57/5, 156-1. ZJRM člen 6, 6/1.
opis prekrška – zakonski znaki prekrška
„Občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu“ (v konkretnem primeru občutek ponižanosti in ogroženosti) predstavlja zakonski znak, ki ga v izreku odločbe o prekršku ali kratkem opisu dejanskega stanja ni mogoče oziroma ni smiselno konkretizirati z dejstvi, saj je dovolj določno opredeljen v zakonu.
ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1. ZZasV-1 člen 11, 11/3.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška
Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine prekrška. Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da golo prepisovanje zakonskega besedila ne zadosti standardu konkretizacije dejanskega stanu prekrška.
V izreku odločbe o prekršku, je obširno navedeno, kaj vsebuje inkriminirana pogodba o varovanju z dne 11. 5. 2012, v opisu prekrška pa ni navedeno, katere so tiste sestavine, ki v pogodbi manjkajo in zaradi katerih oblika in obseg varovanja nista javno razvidna. Prav tako ostaja nekonkretizirana navedba v izreku odločbe, da načrt varovanja ni konkretno naveden.
Četudi je neposredni storilec znan in je bil spoznan za odgovornega za prekršek, se pravna oseba med drugim lahko razbremeni odgovornosti za prekršek, ki se ji očita, če dokaže, da je bil prekršek storjen z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška (druga alineja tretjega odstavka 14. člena ZP-1).
ZP-1 člen 1, 1/1, 2, 2/1. ZCes-1 člen 73, 73/1, 73/6.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – sankcija za prekršek – načelo zakonitosti – meje sankcioniranja prekrškov – zgradba pravnega pravila – zapora ceste zaradi del ali prireditev na državni cesti
Osrednja sestavina pravnega pravila je (primarna) dispozicija. Pravnim subjektom sporoča pravice in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih razmerjih. Temeljna upravičenja in obveznosti so primarna pravna posledica, ki jo pogojuje primarni zakonski dejanski stan (primarna hipoteza ali predpostavka dispozicije). Pravna sankcija pa je sekundarna pravna posledica, ki jo pogojuje pravna kršitev kot njena predpostavka.
Vendar pa navedena nedoslednost (pomanjkljiva uporaba zgradbe pravnega pravila) tako sodišča kot prekrškovnega organa ni vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe. Kaznovalne določbe po katerih je bila z izpodbijano sodbo spoznana za odgovorno prekrškov odgovorna oseba, se namreč že same sklicujejo na abstraktni del opisa storjenih prekrškov (primarno dispozicijo), iz konkretnih opisov prekrškov v odločbi prekrškovnega organa pa je povsem jasno razvidno, za kateri prekršek gre. Povedano drugače; v obravnavanem primeru je torej bistveno, da je v izreku izpodbijane sodbe navedena pravna opredelitev prekrškov, ki se ujema z konkretnim dejanskim stanjem, torej konkretnim opisom posameznih prekrškov v odločbi prekrškovnega organa.
Kot že rečeno je bilo odgovorni osebi ves čas jasno, katero prepovedano ravnanje se ji očita, saj so konkretni opisi prekrškov v izreku odločbe prekrškovnega organa dovolj jasni in določni, storilka prekrška pa je bila tudi ves čas postopka seznanjena s pravno opredelitvijo prekrškov, bodisi preko dispozicij pravnih pravil (v odločbi prekrškovnega organa) bodisi preko kaznovanih določb za posamezne prekrške (v sodbi sodišča), katere že same napotujejo na ravnanje v nasprotju z dispozicijo prekrška.
ZP-1 člen 2, 56, 56/4, 156, 156-1. ZVDZ člen 5, 110, 110/1-1. ZLV člen 4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška
Dejanski stan kršitve določbe 5. člena ZVDZ mora biti konkretiziran v opisu prekrška z navedbo, da ravnanje storilca predstavlja javno volilno propagando, propagandni volilni zapis v smislu načrtnega pojasnjevanja političnih ali nazorskih idej (propaganda) v smeri podpore posameznemu kandidatu (ali stranki). Javne volilne propagande ni mogoče razlagati s pojmom volilne kampanje iz drugega odstavka in prve alineje petega odstavka 1. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev – kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – izpodbijanje odločbe o sankciji – splošna pravila za odmero sankcije - opomin
V obravnavanem primeru sodišče v obrazložitvi sodbe ni navedlo okoliščin ali spleta okoliščin objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki bi zmanjševale pomen kršitve predpisov v danih razmerah. Sodišče sicer izpostavlja, da je šlo za začasno opravljanje dela, vendar ta okoliščina ne utemeljuje izreka sankcije opominjevalne narave; okoliščina, da je storilka zapisnik o inšpekcijskem pregledu in plačilni nalog podpisala brez pripomb, pa v ničemer ne zmanjšuje teže obravnavanega prekrška. Kot pravilno opozorja vrhovni državni tožilec, so ostale okoliščine, izkazane v konkretnem primeru, subjektivne narave (da storilka ni imela namena zaslužiti ali pridobiti koristi, da je mati samohranilka enega otroka, da je nezaposlena in da ne gre za večkratno storilko). Vrhovni državni tožilec prav tako pravilno opozarja, da delodajalci z zaposlovanjem na črno izigravajo predpise o davkih in prispevkih ne le v škodo delavcev, temveč tudi v škodo celotne skupnosti, kar kaže na to, da stopnja ogrožanja varovane dobrine v obravnavanem primeru ni zanemarljiva. Upoštevaje navedene okoliščine Vrhovno sodišče zaključuje, da zgolj začasno opravljanje dela ter okoliščine na strani storilke ne upravičujejo nadomestitve izrečene globe s sankcijo opominjevalne narave.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov
Če potrošnik kljub na vidnem mestu objavljenem ceniku na podlagi postavk, navedenih na računu, ne more preveriti pravilnosti zaračunane količine opravljene storitve, je podan prekršek po 14. točki prvega odstavka 78. člena ZVPot.
UPRAVNI SPOR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS1015619
ZP-1 člen 57, 57/3, 58, 58/1, 59, 59/3, 62, 63, 63/2, 67. ZKP člen 90, 90/1.
davčni prekršek - prepozna zahteva za sodno varstvo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - tožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost okrajnega sodišča
O pravnem sredstvu (torej tudi o tožbi, čeprav je bila vložena kot izpodbojna tožba v upravnem sporu) zoper zavrnitev vrnitve v prejšnje stanje zaradi prepozne zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku odloča organ, ki je pristojen za odločanje o sami zahtevi za sodno varstvo, to je okrajno sodišče.
odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opis prekrška – odgovornost pravne osebe – odgovornost odgovorne osebe – opustitev dolžnega nadzorstva
Prekrškovni organ bi moral v odločbi dolžno nadzorstvo, s katerim bi odgovorna
oseba storitev prekrška mogla preprečiti, konkretno opredeliti, ne pa zgolj prepisati abstraktnega zakonskega dejanskega stana, s čimer uvaja objektivno odgovornost za prekršek, ki je veljavno prekrškovno pravo ne pozna.
Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine. Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter hkrati uresničevanje storilčeve pravice do obrambe. Prepisovanje zakonskega besedila ne zadosti standardu konkretizacije dejanskega stanu prekrška.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - odločanje sodišča - načelo materialne resnice
V prvem odstavku 8. člena ZPrCP je vzpostavljena domneva storilca prekrška. Zakon predpostavlja, da je storilec prekrška lastnik vozila. Lastnik vozila pa lahko to domnevo ovrže. Izpodbojna domneva storilca prekrška je predvidena tudi v primeru, ko je lastnik vozila pravna oseba.
Zakonodajalec je kot prekršek določil vsako posamezno kršitev določb 134. in 135. člena ZDR-1. To pomeni, da je vsako posamezno neizplačilo plače treba opredeliti kot prekršek, četudi je večkratna istovrstna kršitev storjena na škodo istega delavca.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - dolžnost seznanitve
Pravna oseba se v primeru, ko storilcu prekrška odredi ravnanje, ki je v nasprotju z njenimi navodili in pravili, zaradi česar pride do prekrška, ne more razbremeniti svoje odgovornosti za prekršek s tem, da izkaže, da je storilca prekrška seznanila s svojimi navodili in pravili, torej da je izpolnila dolžnost seznanitve.
ZP-1 člen 8, 42, 156, 156-3, 199, 199/2. KZ-1 člen 91, 91/2.
kršitev materialnih določb zakona - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - uporaba določb kazenskega zakonika
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku. V postopku nove razsoje zastaranje pregona ne „oživi“.
V postopku ponovnega odločanja v postopku o prekršku po razveljavitvi pravnomočne odločbe o prekršku z zahtevo za varstvo zakonitosti mora sodišče o prekršku in storilčevi odgovornosti zanj odločiti v razumnem roku ob upoštevanju zapletenosti zadeve, ravnanja državnih organov, ravnanja vložnika pravnega sredstva in vprašanja, za kaj v pravnem sredstvu gre.