TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, ugotovi se, da je bila z izpodbijano pravnomočno sodbo kršena določba prvega odstavka 21. člena Zakona o prekrških.

V obravnavanem primeru sodišče v obrazložitvi sodbe ni navedlo okoliščin ali spleta okoliščin objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki bi zmanjševale pomen kršitve predpisov v danih razmerah. Sodišče sicer izpostavlja, da je šlo za začasno opravljanje dela, vendar ta okoliščina ne utemeljuje izreka sankcije opominjevalne narave; okoliščina, da je storilka zapisnik o inšpekcijskem pregledu in plačilni nalog podpisala brez pripomb, pa v ničemer ne zmanjšuje teže obravnavanega prekrška. Kot pravilno opozorja vrhovni državni tožilec, so ostale okoliščine, izkazane v konkretnem primeru, subjektivne narave (da storilka ni imela namena zaslužiti ali pridobiti koristi, da je mati samohranilka enega otroka, da je nezaposlena in da ne gre za večkratno storilko). Vrhovni državni tožilec prav tako pravilno opozarja, da delodajalci z zaposlovanjem na črno izigravajo predpise o davkih in prispevkih ne le v škodo delavcev, temveč tudi v škodo celotne skupnosti, kar kaže na to, da stopnja ogrožanja varovane dobrine v obravnavanem primeru ni zanemarljiva. Upoštevaje navedene okoliščine Vrhovno sodišče zaključuje, da zgolj začasno opravljanje dela ter okoliščine na strani storilke ne upravičujejo nadomestitve izrečene globe s sankcijo opominjevalne narave.