na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sodba IV Ips 42/2016 - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – sankcija za prekršek – načelo zakonitosti – meje sankcioniranja pre...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
20.9.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba IV Ips 42/2016
INTERNA OZNAKA
VS2008123
SENAT, SODNIK
Barbara Zobec (preds.), mag. Damijan Florjančič (poroč.), Vesna Žalik
INSTITUT VSRS
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – sankcija za prekršek – načelo zakonitosti – meje sankcioniranja prekrškov – zgradba pravnega pravila – zapora ceste zaradi del ali prireditev na državni cesti
PODROČJE VSRS
PREKRŠKI
IZREK
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.
JEDRO
Osrednja sestavina pravnega pravila je (primarna) dispozicija. Pravnim subjektom sporoča pravice in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih razmerjih. Temeljna upravičenja in obveznosti so primarna pravna posledica, ki jo pogojuje primarni zakonski dejanski stan (primarna hipoteza ali predpostavka dispozicije). Pravna sankcija pa je sekundarna pravna posledica, ki jo pogojuje pravna kršitev kot njena predpostavka.
Vendar pa navedena nedoslednost (pomanjkljiva uporaba zgradbe pravnega pravila) tako sodišča kot prekrškovnega organa ni vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe. Kaznovalne določbe po katerih je bila z izpodbijano sodbo spoznana za odgovorno prekrškov odgovorna oseba, se namreč že same sklicujejo na abstraktni del opisa storjenih prekrškov (primarno dispozicijo), iz konkretnih opisov prekrškov v odločbi prekrškovnega organa pa je povsem jasno razvidno, za kateri prekršek gre. Povedano drugače; v obravnavanem primeru je torej bistveno, da je v izreku izpodbijane sodbe navedena pravna opredelitev prekrškov, ki se ujema z konkretnim dejanskim stanjem, torej konkretnim opisom posameznih prekrškov v odločbi prekrškovnega organa.
Kot že rečeno je bilo odgovorni osebi ves čas jasno, katero prepovedano ravnanje se ji očita, saj so konkretni opisi prekrškov v izreku odločbe prekrškovnega organa dovolj jasni in določni, storilka prekrška pa je bila tudi ves čas postopka seznanjena s pravno opredelitvijo prekrškov, bodisi preko dispozicij pravnih pravil (v odločbi prekrškovnega organa) bodisi preko kaznovanih določb za posamezne prekrške (v sodbi sodišča), katere že same napotujejo na ravnanje v nasprotju z dispozicijo prekrška.
Vendar pa navedena nedoslednost (pomanjkljiva uporaba zgradbe pravnega pravila) tako sodišča kot prekrškovnega organa ni vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe. Kaznovalne določbe po katerih je bila z izpodbijano sodbo spoznana za odgovorno prekrškov odgovorna oseba, se namreč že same sklicujejo na abstraktni del opisa storjenih prekrškov (primarno dispozicijo), iz konkretnih opisov prekrškov v odločbi prekrškovnega organa pa je povsem jasno razvidno, za kateri prekršek gre. Povedano drugače; v obravnavanem primeru je torej bistveno, da je v izreku izpodbijane sodbe navedena pravna opredelitev prekrškov, ki se ujema z konkretnim dejanskim stanjem, torej konkretnim opisom posameznih prekrškov v odločbi prekrškovnega organa.
Kot že rečeno je bilo odgovorni osebi ves čas jasno, katero prepovedano ravnanje se ji očita, saj so konkretni opisi prekrškov v izreku odločbe prekrškovnega organa dovolj jasni in določni, storilka prekrška pa je bila tudi ves čas postopka seznanjena s pravno opredelitvijo prekrškov, bodisi preko dispozicij pravnih pravil (v odločbi prekrškovnega organa) bodisi preko kaznovanih določb za posamezne prekrške (v sodbi sodišča), katere že same napotujejo na ravnanje v nasprotju z dispozicijo prekrška.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.