nakup in prodaja nepremičnin - sklenitev prodajne pogodbe - plačilo kupnine - denarna sredstva - obstoj terjatve - terjatev do zapustnika - okoliščine konkretnega primera - nedopustne pritožbene novote - pripoznava dolga - obstoj dolga - pravni naslov - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je povsem zadosti obrazložilo razloge zaradi katerih je štelo, da tožnik sam ni imel sredstev za plačilo kupnine nepremičnine.
Pripoznava dolga ne pomeni nujno tega, da dolg obstoji. Pripoznava dolga je pomembna zaradi pretrganja zastaranja (prvi odstavek 364. člena OZ), zaradi svoje akcesorne narave pa ne ustvari samostojnega pravnega naslova vtoževanemu plačilu. Ker je dokazni postopek pokazal, da dolg A. A. do tožnika ni obstajal, izjava o pripoznavi dolga ne ustvarja nobene posledice.
nakup in prodaja nepremičnin - pogodba o prodaji na kredit - višina pogodbene obveznosti - prispevek h kupnini za stanovanje - vsebina dogovora - solastniški delež na nepremičnini - višina deleža - prosto urejanje obligacijskih razmerij - delitev na enake dele
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo med pravdnima strankama že pred podpisom prodajne pogodbe dogovorjeno, da njuna denarna prispevka h kupnini za navedene nepremičnine ne bosta enaka (ali je bil s tem tožnici in tožencu odobren najvišji možni kredit ni pomembno), kljub temu pa bosta na teh nepremičninah pridobili enaka solastninska deleža. Res to neposredno ne izhaja iz določb pisne prodajne pogodbe, kjer je določeno solidarno plačilo in bi v takšnem primeru v primeru odsotnosti drugačnega dogovora padel na vsakega udeleženca enak del obveznosti plačila kupnine (405. člen OZ), vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi vseh okoliščin primera pravilno ugotovilo, da je bil med pravdnima strankama sklenjen drugačen dogovor o njunih prispevkih h kupnini.
ZPP člen 107, 107/3, 212, 252, 252/1, 252/2, 286, 286/2. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - trditvena podlaga zahtevka - odstop od pogodbe - plačilo opravljenih del - upravnik - stranka pogodbe - ugovor pasivne legitimacije - pravočasnost dokaznega predloga - dokaz z izvedencem - ogled - informativni dokaz - dokaz - listinski dokaz - predložitev dokaza - fotografija - izvirnik listine
V Pogodbi sta kot stranki navedeni pravdni stranki, pri navedbi pogodbene stranke ni določbe, da toženka sklepa Pogodbo v imenu in za račun etažnega lastnika, niti kot naročnik ni opredeljen etažni lastnik, pač pa toženka. Zato tudi po stališču višjega sodišča navedba v določilu I. Splošno Pogodbe, na katero se pritožnica sklicuje in v kateri pogodbeni stranki ugotavljata, da je lastnica apartmajske hiše DUTB d. d., toženka pa upravnik v imenu in za račun etažnega lastnika, za opredelitev pogodbene stranke ne more biti odločilno.
Smisel ogleda ni v tem, da se udeleženci brez besed sprehajajo po objektu, izvedenec pa zgolj preverja, ali s pomočjo čutne zaznave lahko potrdi trditveno podlago strank. Tako stališče je prestrogo in neživljenjsko, višje sodišče pa se v celoti pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje o izvedenčevi razjasnjevalni dolžnosti oziroma izvedenčevem materialno procesnem vodstvu.
Tožnica je tožbi priložila črno bele fotografije, sodišče prve stopnje pa jo je pozvalo k predložitvi izvirnika. Gre za isti dokaz, ki je le druge kvalitete, pritožnica ne trdi, da bi šlo za druge posnetke oziroma ne pove, v čem je to vplivalo na odločitev sodišča, zato je očitek o kršitvi določb ZPP o prekluziji neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00065457
ZPP člen 8, 184, 184/2, 185, 185/7, 191, 191/1, 191/2, 343, 343/1, 343/3, 363. ZFPPIPP člen 270, 276, 279, 375. OZ člen 39, 40, 86.
osebni stečaj - izpodbojnost dejanj stečajnega dolžnika - stečajna masa - pravni posli med zakoncema - skupno in posebno premoženje zakoncev - neodplačen prenos lastninske pravice - delitev skupnega premoženja - ničnost sporazuma - nedopustni nagib - razlog za sklenitev pogodbe - nična pogodba - davčna odločba - sklep o spremembi tožbe - subjektivna sprememba tožbe - soglasje toženca - pravni interes za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - poseg v pravni položaj - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - litispendenca - naknadno sosporništvo
Prvo toženka nima pravnega interesa za pritožbo, s katero izpodbija odločitev v 5. tč. izreka sodbe, s katero je sodišče (le) drugo tožencu in ne tudi prvo toženki naložilo, da mora v stečajno maso v postopku osebnega stečaja plačati 145.000,00 EUR. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi.
Na kršitev 11. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila v redu zastopana, torej stranka, ki se jo taka kršitev tiče.
V ravnanjih tožencev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zavržna, je mogoče prepoznati nemoralnost kavze, kot glavnega namena, zaradi katerega sta toženca sklenila sporazum, zato je namen pogodbene obveznosti iz sporazuma v nasprotju z moralnimi načeli. Pogodba z nedopustno kavzo je, drugače kot prepovedan pravni posel, pogodba s prepovedanim vzrokom zavezovanja, ker je njegova kavza v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli. Taka pogodba je absolutno nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065202
OZ člen 40, 40/1, 538. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 155/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
darilna pogodba - nagib za darilo - preklic darila - vrnitev darila - razveza darilne pogodbe - neupravičena obogatitev - zavrnitev dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - ustna darilna pogodba - nakup nepremičnin
Tožnik ni z ničemer dokazal, da bi toženec darilo sprejel. Namen plačila ni bila daritev.
Če se darovalčev nagib, ki je bil odločilen za izročitev darila, ni uresničil oziroma se je kasneje (po realizaciji daril) njegovo pričakovanje izjalovilo, to ne utemeljuje zahtevka darovalca za vrnitev darila.
Tožnik v pritožbi konkretno ne navede, katerih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo, in tudi ne, katere dejanske ugotovitve bi bile drugače ugotovljene, če bi bili ti dokazi izvedeni. Zato so izostali tudi razlogi, zaradi katerih naj bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064673
OZ člen 82, 82/1, 311, 1012. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3, 160, 160/1, 160/1, 160/2, 161, 162, 163, 164, 164/1, 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 213, 213/1, 213/3. SPZ člen 128, 128/1, 129, 207, 207/1, 208. ZPP člen 351, 351/2, 360, 360/1.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - zastavna pravica na terjatvi - zastavna pravica (na terjatvah) - ustanovitev zastavne pravice - vrstni red zavarovanja terjatev - začetek postopka prisilne poravnave - pobot - pobotni ugovor - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ločitvena pravica - pravica razpolaganja - zapadlost terjatve - vzajemnost terjatve - navadna terjatev - zavarovana terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - potrjena prisilna poravnana - razlaga pogodbenega določila - solidarni porok - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - poroštvena pogodba - uporaba določil in razlaga spornih določil - povratna cesija - globalna fiduciarna cesija - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
Začetek postopka prisilne poravnave in potrditev prisilne poravnave vplivata le na navadne terjatve upnikov. Navadne terjatve upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave zapadejo v plačilo šele pod pogoji potrjene prisilne poravnave. Na drugi strani pa zavarovane terjatve upnikov z začetkom postopka prisilne poravnave ne zapadejo v plačilo, prav tako ne zapadejo v plačilo s potrditvijo prisilne poravnave. Zavarovane terjatve tako tudi po začetku in potrditvi prisilne poravnave zapadejo v plačilo v skladu z določili temeljnega obligacijskega posla iz katerega izhajajo.
Ko so nastale in še vedno nastajajo terjatve tožeče stranke do družbe C., d. o. o., te najprej za t. i. "juridično sekundo" zastanejo v premoženju tožene stranke nato pa takoj zaživijo učinki fiduciarne cesije in se terjatev avtomatično prenese v premoženjsko sfero družbe F d. o. o. Ko nato pride na vrsto učinkovanje drugega zavarovanja po vrsti (ustanovitev zastavne pravice tožene stranke na bodočih terjatvah) tožeča stranka nima več pravice razpolaganja, saj je bila terjatev že predhodno prenesena v premoženjsko sfero družbe F. d. o. o. Zato na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih na terjatvah tožeče stranke do družbe C., d. o. o., ne nastane zastavna pravica tožene stranke. Tožeča stranka namreč ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sama.
Trditve tožencev, da naj bi bil tožnikov obračun sporen in samovoljen, so ostale na ravni pavšalnosti, zato jih sodišče prve stopnje niti ni moglo preizkusiti. Pritožbena zatrjevanja, da naj bi sodišče prve stopnje ignoriralo navedbe tožencev in da je preprosto sprejelo navedbe tožnika, že iz tega razloga niso utemeljena.
Tožnik je oba obračuna natančno specificiral, obrazložil vsako od postavk ter obenem predložil izpiske iz poslovnih knjig, ki se z obračuni ujemajo. Zaradi tega sodišče prve stopnje ni imelo razlogov, da bi dvomilo v pravilnost teh obračunov in posledično tudi ni pritegnilo v postopek izvedenca finančne stroke. Podalo je ustrezne razloge, zakaj tega dokaza, ki ga je sicer predlagal tožnik, ni izvedlo, in zakaj je sledilo obračunom tožnika.
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnik veljavno odstopil od pogodbe šele leta 2017 in tedaj prevzel posest nepremičnin. Navedbe tožencev, da je bilo medsebojno razmerje prekinjeno že leta 2013, so bile implicitno zavrnjene. Poleg tega so bile trditve glede zastaranja navržene, brez ustrezne specifikacije, kdaj točno naj bi začelo to zastaranje teči (omenja se zgolj leto 2013) ter za katere terjatve in kdaj naj bi nastopilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064981
OZ člen 641, 642, 642/3. ZPP člen 115, 212.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - trditveno in dokazno breme - napake opravljenega dela - pravica do plačila - pravica do kontradiktornosti - preložitev naroka - upravičeni razlogi - odpoved pooblastila za zastopanje - vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da delo ni bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla, je bila dolžna prevzeti delo, tožeča stranka pa je upravičena do plačila (641. člen OZ).
ZPP člen 154, 154/1, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - dopustitev spremembe tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazloženost zavrnitve dokazov - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - nedovoljen pritožbeni razlog - prerekanje dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški po uspehu
Pritožnica ne navede, katerih dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izvedlo in jih ni obrazloženo zavrnilo ter kako naj bi te dokazne predloge substancirala (ne obrazloži, katera pravno odločilna dejstva je z dokaznimi predlogi dokazovala). Tudi sicer pa pravica do izvedbe dokazov ni neomejena. Če obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev, sodišče predlaganega dokaza ni dolžno izvesti. Da razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, niso utemeljeni, pritožnica ne zatrjuje, še manj pa obrazloži.
Zgolj posplošeno sklicevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje predlagani osebi zaslišati glede zgoraj navedenih dejstev, brez pojasnila konkretno katero pravno odločilno dejstvo oziroma vsebino dogovora, kritja, zavarovalne vsote, skrbnosti strank oziroma tožničinega zakonitega zastopnika pri sklepanju pogodbe št. 1, tožničine odgovornosti ter stanja in videza aparata bi predlagani osebi lahko potrdili, ne zadostuje.
Ni bilo sporno, da je bil aparat za izdelavo sladoleda ob najdbi poškodovan. V takem primeru določila splošnih pogojev določajo, da se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna po stroških popravila in materiala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo (le), koliko znašajo stroški popravila aparata za izdelavo sladoleda. Tožnica pa na podlagi zavarovalnih polic ni upravičena tudi do povračila škode zaradi manjvrednosti (popravljene) stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00065621
OZ člen 193. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/2, 261/4, 486, 486/1, 486/2. ZPP člen 285. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 28.
začetek stečajnega postopka - pobotanje v stečaju - pobotna izjava - učinki pobota - priznavanje odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti v vseh državah članicah - sekundarni stečajni postopek - nastanek odškodninske terjatve - odgovornost za stvarne napake - stroški odprave napak - neposredna škoda - splošni pogoji FIDIC
Neposredno škodo predstavlja že sama napaka opravljenega posla, ki nastane zaradi nepravilne pogodbene izpolnitve obveznosti. Stališče sodišča prve stopnje, da nastane terjatev iz naslova stroškov za odpravo napake šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene, je zato zmotno.
Namen določbe 486. člena ZFPPIPP je v ureditvi posebnega pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice, po katerem odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti države članice v Republiki Sloveniji učinkujejo neposredno. V primeru, ko gre za državo članico, torej poseben postopek priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki je urejen v oddelku 8.3. ZFPPIPP, ni potreben. Predmet določbe 486. člena ZFPPIPP pa ni ureditev razmerja med posledicami glavnega in sekundarnega stečajnega postopka.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1, 451, 452, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Zaključki sodišča prve stopnje o podanem naročilu tožene stranke za izvedbo zaračunanih popravil in o tem, da je tožeča stranka zaračunana popravila dejansko izvedla, predstavljajo ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je nanje vezano. Zato tožena stranka s pritožbenimi očitki, da so navedeni zaključki zmotni, ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064308
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 288, 671.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - pogodba o prevozu stvari - vračunavanje delnega plačila
S pritožbenimi navedbami pritožnica smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
sklep o izvršbi - pogodbeno razmerje - naročniško razmerje - kršitev pogodbe - najem opreme - splošni pogoji - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dokazna ocena izpovedbe stranke
Splošni pogoji so določali, da mora naročnik v primeru prenehanja naročniškega razmerja poravnati vse obveznosti, kamor sodi tudi vrnitev opreme. Toženec je opremo prejel, ni je pa nato vrnil.
pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - povračilni zahtevek - kreditna pogodba - zavarovanje kredita - izpolnjevanje obveznosti - subrogacija - zakonita subrogacija - plačilo tujega dolga - tuj dolg - realna subrogacija - osebni dolžnik - pravni interes tožeče stranke - pravni položaj tožnika - sprememba lastništva na nepremičnini - zastavljena nepremičnina - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic
Pogoj za zakonsko subrogacijo je obstoj pravnega interesa za izpolnitev. Pravni interes je kakršenkoli splošni ali ekonomski interes, ki bi lahko vplival na izpolniteljev pravni položaj. V teoriji se največkrat omenja, da je ta pravni interes podan takrat, če zastavitelj plača tuj dolg zato, da bi se izognil preteči prodaji svoje zastavljene nepremičnine.
Tožnica ni pogodbena stranka posla, na podlagi katerega je nastala zastavna pravica na nepremičninah, torej ni zastaviteljica. Je pa s tem, ko je postala lastnica z zastavno pravico obremenjenih nepremičnin, postala realna dolžnica dolga toženke. In to ne glede na to, da je z zastavno pravico obremenjeni nepremičnini pridobila od sina neodplačno, saj subrogacija v primeru neodplačne pridobitve s hipoteko obremenjene nepremičnine ni izključena.
Gotovo je, da ima tožnica kot lastnica zastavljene stvari pravni interes za poplačilo obveznosti, da se izogne preteči prodaji stvari zaradi poplačila zastavnega upnika. Obveznost realnega dolžnika, ki ni hkrati osebni dolžnik, namreč ni subsidiarna. Zato ne more zahtevati od osebnega dolžnika, da plača zavarovano terjatev. Izvršbo na obremenjeno nepremičnino lahko namreč realni dolžnik prepreči tako, da sam plača zavarovano terjatev, pri čemer s subrogacijo stopi v položaj (izplačanega) hipotekarnega upnika. Nato lahko od osebnega dolžnika zahteva povrnitev plačanega zneska.
Zaradi zakonske personalne subrogacije je tožnica, ki je izpolnila toženkine obveznosti kot realna dolžnica, v razmerju do toženke že s trenutkom izpolnitve vstopila v pravni položaj banke kot zastavne upnice, toženkina obveznost pa se po vrsti (vsebini) in obsegu zaradi subrogacije ni spremenila. Toženkina obveznost iz kreditne pogodbe ni prenehala. Še vedno jo je dolžna izpolniti, le da ne več banki kot prvotnemu upniku, temveč tožnici kot singularnemu nasledniku hipotekarnega upnika (torej banke, kateri je tožnica plačala zavarovano terjatev).
Načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ od udeležencev obligacijskih razmerij ne zahteva, da prenehajo uveljavljati svoje interese. V tej zadevi tožnica zahteva od toženke zgolj plačilo tistega, kar je plačala namesto nje, pa čeprav je nepremičnini, obremenjeni s hipoteko in zemljiškim dolgom, pridobila neodplačno. Tožnica se poslužuje svoje materialne pravice, ki jo ima kot realna dolžnica, te svoje pravice pa ne izvršuje tako, da bi hkrati ogrožala ali posegala v kakšno pravico, ki pripada toženki. Zaradi tožničinega zahtevka namreč toženki ni onemogočeno uveljavljanje zahtevkov napram bivšemu možu (7. člen OZ).
Pravnomočni postanejo le izreki sodb in ne njihove obrazložitve ali dokazna ocena sodišča.
Trditvena podlaga v drugem postopku med strankama je bila bistveno drugačna kot v obravnavnem sporu in je zajemala drugo obdobje. Trditvena podlaga se ne prenaša med postopki, kljub temu, da gre za podoben spor med istima strankama.
Stranki sta v pogodbi jasno opredelili predmet najema po vrsti in površini ter določili način plačevanja stroškov glede na dogovorjene lastnosti. Če toženka meni, da lastnosti predmeta niso ustrezne mora uporabiti jamčevalne zahtevke in doseči spremembo pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00064146
ZVPot člen 43č, 43č/2. ZPP člen 458, 458/1.
pravice potrošnika - pogodba potrošniškega prava - pravica do odstopa od pogodbe - rok za odstop od pogodbe - začetek teka roka - odstopna pravica - prodaja od vrat do vrat - kasnejši ustni dogovori - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - razpravno načelo - sodba presenečenja - učinkovito sodno varstvo
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065512
ZPP člen 324, 324/4, 450, 450/2, 458, 458/1. ZBan-1 člen 261a.
podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - Banka Slovenije - sanacijska odločba Banke Slovenije - škodni dogodek - prenos terjatev banke na DUTB - izločitev tožbenega zahtevka - postopek v sporu majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog - dokazovanje - navedbe pravdnih strank - posplošenost navedb stranke - protipravno ravnanje banke - skrbnost dobrega gospodarja - verjetnost uspeha v upravnem sporu - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljena pritožbena novota
Povzetek navedb pravdnih strank ni odločilno dejstvo, temveč služi temu, da je iz sodbe razvidno, kaj je predmet spora, poleg tega pri denarnih zahtevkih omogoča individualizacijo zahtevka zaradi ugotavljanja, o čem je bilo pravnomočno razsojeno.
Tudi v primeru uspeha toženke v upravnem sporu to ne bi ponovno vzpostavilo izbrisanih obveznic.
Tožničina domnevna škoda izvira iz dejstva, da je Banka Slovenije sprejela izredne ukrepe, na podlagi katerih so bile izbrisane obveznice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064709
OZ člen 83, 120, 169, 171, 280, 943. ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-14, 351. ZOZP člen 18. ZDoh-2 člen 27. ZDavP-2 člen 48, 57. ZPSV člen 6. ZZVZZ člen 48.
V skladu s 27. členom ZDoh-2 se od odškodnine za nepremoženjsko škodo dohodnina ne plačuje, kar pa ne velja za odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgubljenega zaslužka. Za povrnitev premoženjske škode se uporablja načelo popolne odškodnine (primerjaj 169. člen OZ), ki veleva, da se z izplačilom odškodnin na premoženjskem področju oškodovanca vzpostavi premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve. To pomeni, da mora odgovorna oseba poleg odškodnine, ki jo oškodovanec dejansko prejme v svoje razpolaganje, v imenu in v dobro oškodovanca ter v svoje breme plačati tudi davčne in druge javnopravne obveznosti, če za izplačano vrsto odškodnine obstaja dolžnost njihovega plačila.
Davčna obveznost nastane šele v trenutku izplačila dohodka. To pomeni, da obveznost plačila davčnega odtegljaja nastane šele, ko dolžnik v korist upnika dejansko izvrši plačilo na podlagi izvršljive sodbe, s katero je prisojen obdavčljiv dohodek in to glede na predpis, ki ureja obremenitev takega dohodka z davki in prispevki, ki velja v času izplačila. V času sodnega odločanja o odškodnini obveznost obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z odškodnino še ni nastala, saj odškodnina upniku še ni bila dosojena niti izplačana.
Pravdno sodišče ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgube na dohodku ne sme odšteti zneska akontacije dohodnine, ampak mora tožniku prisoditi celoten znesek odškodnine zaradi izgube dohodka. Toženka bo nato ob plačilu sama odločila, po kakšni stopnji bo obračunala akontacijo davka, tožnik pa bo lahko, če bo menil, da je bil plačan previsok davek, uveljavljal pravno varstvo po ZDavP-2.
Sodna praksa v zvezi s pravilnim oblikovanjem zahtevka v primeru, ko je odškodnina za premoženjsko škodo podvržena davčnim obremenitvam, je znana že nekaj let, vendar še vedno ni povsem poenotena. Četudi bi glede na povedano težko zaključili, da gre za presenetljivo pravno podlago v smislu drugega odstavka 351. člena ZPP, pa je dejstvo, da so v konkretni zadevi te pomembne materialnopravne vidike prezrli tako sodišče kot tudi obe stranki (obe sta bili zastopani po pravnih strokovnjakih). Zato sedaj v smislu 286.a člena ZPP na ta vidik opozarja pritožbeno sodišče, kar hkrati pomeni, da bosta imeli v ponovljenem postopku stranki v zvezi s tem pravnim vidikom še možnost podati morebitna dodatna pravna naziranja.
Bruto plača je dejansko breme delodajalca za plačilo, torej celotni znesek, ki ga mora delodajalec plačati različnim prejemnikom (delojemalcu in različnim državnim organom). Plača ali dohodek je bruto plača, zmanjšana za prispevke, neto plača pa je plača ali dohodek, zmanjšana za akontacijo dohodnine.
ZNPosr člen 5, 5/1, 13, 13/1, 13, 13/2, 15, 15/2, 18, 25, 25/4, 26, 26/2. OZ člen 846, 846/2, 846/3.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za posredovanje pri prodaji nepremičnin - višina provizije - dolžnost plačila - zahteva za znižanje provizije - obseg in vrsta opravljenih storitev - običajno plačilo
Tožnica je za naročitelja opravila zgolj tiste dejavnosti, ki so vodile do vzpostavitve stika med naročiteljem (tožencem) in tretjo osebo – to je preverjanje dejanskega in pravnega stanja nepremičnine, oglaševanje prodaje nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja, izvajanje ogledov nepremičnine s strani tretjih oseb in komuniciranje s strankami (primerjaj drugi odstavek 15. člena ZNPosr). Drugih dejavnosti, ki sodijo pod storitev pogajanj in priprav za sklenitev prodajne pogodbe (kot npr. sodelovanje pri pogajanjih med strankama, seznanjanje naročitelja in tretje osebe o poteku pogajanj, hramba listin, spremljanje priprav na sklenitev prodajne pogodbe, sestava prodajne pogodbe), tožnici ni bilo treba opraviti. Zaradi manjšega obsega dela od običajno predvidenega je tožnica prihranila določena sredstva oziroma stroške, ki bi ji nastali v primeru izvedbe dodatnih storitev. Zato bi bilo nepravično, če bi toženec moral plačati polno vrednost v pogodbi dogovorjene provizije.