psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - čas zdravljenja - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - preuranjena odločitev - materialno pravo
Glede sprejema na varovani oddelek SVZ velja, da je eden od kumulativnih zakonskih pogojev ta, da mora biti akutno bolnišnično zdravljenje določene osebe že zaključeno oziroma nepotrebno (prva alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). Jasno je, da ta predpostavka v predmetni zadevi ni izpolnjena. Odločitev sodišča prve stopnje, da so podani vsi pogoji za sprejem osebe na varovani oddelek SVZ, materialno pravno zmotna in s časovnega vidika preuranjena.
ZPP člen 76, 81, 81/1, 82, 82/1, 82/2, 82/2-4, 82/2-5, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-2, 207, 207/2, 208, 208/1. DZ člen 267, 268. ZD člen 131, 131/1. URS člen 23.
zavrženje tožbe - pogoji za zavrženje vloge - smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - pozivni sklep - poziv stranki na popravo tožbe - možnost poprave - pridobitev uradnih podatkov - udeležba upnika v zapuščinskem postopku - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni skrbnik zapuščine - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - postavitev skrbnika za poseben primer - pogoj za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - povabilo k prevzemu postopka - pravica do sodnega varstva
Upnik pri zapuščinskem sodišču ne more predlagati postavitve začasnega skrbnika zapuščine, ki bi bil upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen (prvi odstavek 131. člena ZD).
Ker niso bile izčrpane vse možnosti za popravo tožbe, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka, pogojev za zavrženje tožbe ni.
SPZ člen 88, 89, 89/1. ZNP-1 člen 177, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
predlog za določitev nujne poti - odločanje v okviru predloga za dovolitev nujne poti - vsebina predloga za dovolitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - dejanska raba nepremičnin - oblika redne rabe zemljišča - kmetijsko zemljišče - povezava z javno cesto - dostop do parcele - dostop z vozili - parkiranje na zasebnem zemljišču - prekomerna obremenitev nepremičnin - izvedensko mnenje - dopustnost posega v lastninsko pravico - dopustnost posega v ustavno pravico - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - ravnotežje kolidirajočih pravic - načelo sorazmernosti - primernost in sorazmernost ukrepa - kriterij nujnosti - potrebnost nujne poti - nesorazmeren poseg v zakonsko pravico - pravno in dejansko stanje v času odločanja - stvarna služnost - oprava naroka v nepravdnem postopku - narok na kraju samem - kritje stroškov med nepravdnim postopkom - stroški predlagatelja
Iz določb 88. in 89. člena SPZ izhaja, da zakon od sodišča dejansko terja tehtanje položajev lastnika gospodujočega in lastnika služečega zemljišča. Z metodo ravnotežja, ki se nanaša na načelo sorazmernosti, mora doseči skladnost in ravnovesje položajev lastnikov obeh zemljišč. Načelo sorazmernosti pomeni, da mora biti poseg v ustavno pravico ali svoboščino (v tem primeru lastninsko pravico nasprotnega udeleženca) utemeljen zaradi uresničevanja neke druge ustavne vrednote (v tem primeru lastninske pravice predlagateljice), da mora biti poseg za dosego tega cilja sploh primeren in nujno potreben, in nazadnje, da s posegom pridobljena korist ustreza teži posega (sorazmernost v ožjem smislu).
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 243, 319. OZ člen 180, 180/2.
povrnitev nepremoženjske škode - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoj pravice ali pravnega razmerja - pravno ali dejansko vprašanje - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj škode - ugotavljanje dejanskega stanja v sodnem postopku - ugotavljanje obstoja novih dejstev - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - dejanska podlaga sodbe - ni predhodno vprašanje - pravnomočnost izreka sodbe - res iudicata - civilno procesno pravo - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
Ni mogoče govoriti, da gre za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, tudi če se ta ista dejstva ugotavljajo v kakšnem drugem postopku.
Iz obrazložitve predloga za prekinitev postopka izhaja, da je bil ta podan predvsem z namenom pridobivanja izvedenskih mnenj iz postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem. V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da ugotavljanje dejanskega stanja s pomočjo sodnega izvedenca (243. člen ZPP) sodi v dejansko podlago sodne odločbe. Na to sodišče v drugem sodnem postopku ni vezano. Pridobivanje izvedenskih mnenj ne more biti podlaga za tovrstno prekinitev postopka, saj tudi dokazni razlogi ne predstavljajo predhodnega vprašanja.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 359.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačna odmera - ugovorni postopek - nastanek taksne obveznosti - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - jezikovna razlaga - vrednost predmeta spora - smiselna uporaba določb ZPP
Stališče zakonodajalca je jasno: smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pride v poštev le, kadar ZST-1 ne določa drugače. Smiselna uporaba določb ZPP je v primeru postopanja po določbi 34.a člena ZST-1 izključena. Ta določba namreč celostno ureja postopek ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ter postopek, ko sodišče po uradni dolžnosti ugotovi napake v izdanem plačilnem nalogu.
določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - izselitev iz nepremičnine - uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Zahteva po določnosti tožbenega zahtevka izhaja iz prvega odstavka 180. člena ZPP, po katerem mora tožnik v tožbi natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek, ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega sklepanja) jasno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086065
ZPP člen 8, 212. DZ člen 197, 197/1.
preživnina - znižanje preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - trditveno in dokazno breme - spremenjene okoliščine - sklepčnost zahtevka - zahtevek za znižanje preživnine
Konstitutivni del trditev vsakega predloga za znižanje preživnine je ne le prikaz sprememb na strani preživninskega zavezanca, temveč tudi na strani preživninskega upravičenca; da je sploh mogoče presoditi, ali je prišlo do kakšnih relevantnih sprememb, ki upravičujejo spremembo preživnine, je treba najprej ugotoviti, kakšne so bile zmožnosti preživninskega zavezanca in potrebe preživninskega upravičenca v trenutku določitve preživnine.
SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/1, 67/5, 95, 95/2, 95/3.
verzijski zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - nepremičnina v solastnini - skupno upravljanje stvari v solastnini - dobroverni lastniški posestnik - dovoljenje do preklica - prekarij
Dovoljenje, ki ga da tretjemu eden od solastnikov, ne zadošča temu tretjemu za zakonito uporabo nepremičnine. Pomembno je namreč, da prvi odstavek 67. člena SPZ določa, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Od tu dalje se postavi vprašanje ali je dovoljenje tretjemu, da prebiva v stanovanjski hiši, ki je v solastnini, predmet rednega ali izrednega upravljanja. Kateri so posli rednega upravljanja določa tretji odstavek istega člena, ki določa, da mednje štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. To pa vsekakor ni dovoljenje tretji osebi, da brezplačno uporablja solastno nepremičnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00086641
ZPP člen 7, 105, 105/1, 106, 106/1, 212, 318, 338, 338/2. OZ člen 92, 569, 569/1, 570, 570/1, 574, 574/1.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - nezadostno število izvodov vloge - nevročitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka - posojilna pogodba - glavnica in natekle obresti - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - ničnost pogodbe - razpravno načelo
Na podlagi prvega odstavka 105. člena ZPP je z vlogo mišljena tožba, odgovor na tožbo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave. Na podlagi prvega odstavka 106. člena ZPP se morajo vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranki, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. Ker tožena stranka kljub opozorilu ni ravnala skladno s citiranim zakonskim določilom, saj ni predložila zadostnega števila izvodov odgovora na tožbo in prilog, je sodišče njeno vlogo oziroma odgovor na tožbo pravilno zavrglo, s tem pa je bil izpolnjen tudi ta pogoj za izdajo zamudne sodbe.
Določba 92. člena OZ sodišču res nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar pa navedeno ne predstavlja izjeme od razpravnega načela v pravdnem postopku, kar pomeni, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudijo stranke.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - ugotovitev namembnosti zemljišča - domneva o lastniku nepremičnine - ugotovitev obstoja stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje je utemeljilo oba vidika, in sicer dejanskega, ki je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, ter pravnega, ki odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi.
OZ člen 356. ZPIZ-2 člen 159, 159/2. ZDavP-2 člen 126, 126a, 126a/1, 156.
zastaranje judikatne terjatve - družinska pokojnina - vračilo preveč izplačane pokojnine - pretrganje zastaranja - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini - zastaranje izterjave davčne obveznosti
Čeprav se določba 356. člena OZ o zastaranju judikatnih terjatev uporablja tudi za terjatve, ki so bile ugotovljene z odločbo drugega pristojnega organa, je treba pri presoji zastaranja obravnavane terjatve iz naslova vračila preveč izplačane družinske pokojnine upoštevati specialno ureditev Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki postopek za izterjavo obveznosti ureja tudi za terjatve, ki izvirajo iz odločb ZPIZ. ZDavP-2 v zvezi s tem vsebuje specialno ureditev vprašanja zastaranja pravice do izterjave navedenih terjatev, ki izključuje splošno ureditev po OZ. Takšno stališče je v sklepu X Ips 33/2019 z dne 20. 5. 2020 sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZPP člen 285.
pobotni ugovor - ugovor zaradi pobota - nastanek taksne obveznosti - sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - pravica do dostopa do sodišča - materialno procesno vodstvo
Vrednost terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere bi se v skladu s ZST-1, ki veže odmero na vrednost predmeta, to pa je v primeru pobotnega ugovora vrednost v pobot uveljavljane terjatve, odmerjala sodna taksa. Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker je torej pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje izključena po samem zakonu, je sodišče prve stopnje pritožbo obsojenega utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
obnova pravdnega postopka - izredno pravno sredstvo - obnovitveni razlogi - zavrnitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - drugačna odločitev - kriva izpovedba priče ali izvedenca - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Določbe 394. člena ZPP, po kateri je krivo pričanje razlog za obnovo le v primeru, da je bila oseba, ki naj bi krivo pričala, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, ni mogoče obiti s ponovnim zaslišanjem teh prič (s ponovno izvedbo že izvedenih dokazov).
ZDavP-2 člen 37, 37/3, 397, 397/1, 397/1-14a. ZFU člen 55, 55/1. ZP-1 člen 66, 66/2, 69, 69/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/1-8, 155/2.
davčni register - obveznost subjektov vpisa v poslovni register - transakcijski račun - plačilni nalog - plačilni nalog prekrškovnega organa - odločanje prekškovnega organa - zahteva za sodno varstvo - pravica do obrambe - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - vabilo za zaslišanje - sodba brez zaslišanja
Določba tretjega odstavka 37. člena ZDavP-2 je jasna in po tej določbi mora vsak poslovni subjekt imeti odprt transakcijski račun, pri čemer zakon ne loči med odprtjem računa v domicilni ali tuji državi, razlika je samo v tem, da pri odprtju računa pri domačem ponudniku plačilnih storitev poslovnemu subjektu ni potrebno obveščati FURS-a, saj FURS ta podatek pridobi po uradni dolžnosti iz registra transakcijskih računov, medtem ko pri odprtju transakcijekega računa v tujini mora poslovni subjekt ta podatek prijaviti na FURS skladno z določbo prvega odstavka 55. člena ZFU.
Poslovna neaktivnost, mirovanje podjetja, zavrnitev odprtja računa ali enostransko zaprtje računa s strani ponudnika plačilnih storitev ne predstavlja zakonitega razloga za neizpolnitev zakonske obveznosti.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - prenehanje skrbništva - ponoven predlog - spremenjene okoliščine - zavrnitev predloga - gola pritožba - presoja dejstev v skladu s pravili materialnega prava
Predlagatelj je v letu 2024 s svojim ravnanjem, ko mesečnih računov ni dostavil v plačilo skrbniku, povzročil, da so bili zoper njega sproženi štirje izvršilni postopki, prejel je tudi opomin pred izvršbo za najem groba. Še vedno uporablja tudi vozilo, čeprav je odjavljeno iz prometa. Vse navedeno je terjalo dodatno ukrepanje skrbnika v smeri neposrednega prejemanja računov in bančnih izpiskov, da se s tem zagotavlja pravočasno plačilo zapadlih obveznosti in s tem nepotrebne stroške in tek zamudnih obresti. Iz pojasnil skrbnika in samega predloga, v katerem predlagatelj prenehanje skrbništva utemeljuje s potrebo po razpolaganju z več denarnimi sredstvi, tudi izhaja, da predlagatelj ne razume, da so njegovi denarni prilivi relativno nizki in da so njegove zahteve brez realne podlage. To kaže, da se v pogledu potrebe po skrbi za premoženjske in druge koristi predlagatelja, ni nič spremenilo.
nagrada in stroški začasnega zastopnika - stroški za prisotnost na narokih - poravnalni narok - glavna obravnava - sodna poravnava - zastopanje stranke - pravica do izjave
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da prisotnost začasnega zastopnika tretje toženke na naroku 13. 12. 2024 ni bila potrebna. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika (prvi odstavek 82. člena ZPP). Vsa dejanja opravlja v imenu in za račun stranke. Vsaki stranki pa mora biti dana možnost, da v postopku brani svoje pravice in interese, pri čemer ji je prepuščena odločitev, ali bo to pravico izkoristila.
odmera sodne takse - kredit v CHF - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - količnik za odmero takse - taksna obveznost - delna sodba - končna sodba - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - napačno poimenovanje vloge
Ugotovitveni in dajatveni zahtevek sta v razmerju prejudicialnosti, zato vrednosti spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek tožnikoma ni bilo treba posebej opredeliti - za kumulacijo vmesnega ugotovitvenega in dajatvenega zahtevka zadostuje navedba ene nediferencirane vrednosti spornega predmeta - vrednost dajatvenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2, 123, 123/2, 127, 128, 128/1. ZPP člen 328.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - pritožba zoper sklep - prepozna pritožba zavržena - tek pritožbenega roka - objava na spletni strani - javna objava - vrnitev v prejšnje stanje - glavni postopek zaradi insolventnosti - vročanje sodnih pisanj - dejanski prejem sodnega pisanja - potek pritožbenega roka - očitna napaka v datumu - poprava očitne pisne pomote
Sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic se ne vroča, ampak se objavi, saj niti ZFPPIPP niti drug zakon ne določa, da bi se ta sklep strankam postopka vročal.
začasna nezmožnost za delo - poškodba delavca pri delu - dokazovanje - prijava poškodbe pri delu
Pri tožniku ni dokazan nastanek poškodbe pri delu.
Čeprav odsotnost formalnega listinskega dokaza, tj. izpolnjenega obrazca ER-8, samo po sebi ne pomeni, da nastanka poškodbe pri delu ne bi bilo mogoče dokazati z drugimi dokazi, torej z izpovedjo prič oziroma medicinsko dokumentacijo, pa teh dokazov v tem primeru ni oz. si nasprotujejo. Ker tožniku ni uspelo dokazati, da se je poškodoval pri delu, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.