• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 20
  • >
  • >>
  • 201.
    Sodba X Ips 161/2011
    30.11.2011
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
    VS1013542
    URS člen 14, 14/2, 22, 60. ZASP člen 21, 21/1, 147, 149, 160, 162. ZUP člen 43.
    načelo enakosti pred zakonom - avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - pravica do enakega varstva pravic - ustavne pravice - položaj stranskega udeleženca - dovoljenje za kolektivno upravljanje - pravni interes imetnikov pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje - pravica do ustvarjalnosti
    Iz določb ZASP-a ne izhaja zakonodajalčev namen, da imetniki avtorskih in sorodnih pravic v postopku izdaje dovoljenja za obvezno kolektivno upravljanje s temi pravicami varujejo svoj pravni interes, saj se v tem postopku presoja le, ali zainteresirana pravna oseba izpolnjuje zakonsko določene pogoje za kolektivno upravljanje, ta presoja pa ne obsega odločanja o materialnih avtorskih pravicah (posameznih) imetnikov pravic. Zakonodajalec je varstvo pravnih interesov imetnikov pravic predvidel skozi pravico članov (imetnikov pravic) izbranih kolektivnih organizacij do notranjega nadzora nad delovanjem kolektivne organizacije ter možnostjo imetnikov pravic, da ustanovijo novo kolektivno organizacijo.
  • 202.
    Sklep III Ips 21/2011
    15.11.2011
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VS4001875
    ZIZ člen 33, 266, 266/2, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2. ZIL-1 člen 123, 123/7.
    zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - denarna kazen - kršitev patenta - prepoved proizvodnje in prodaje zdravil - plačilo denarne kazni v korist proračuna
    Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje sodnih odločb in učinkovito uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Za nemoten potek sodnih postopkov oziroma za spoštovanje obveznosti iz sodnih odločb skrbi sodišče, zato je pravilna razlaga zahteve za varstvo zakonitosti, da se denarna kazen – ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, da pripada upniku – plača v korist proračuna, in ne v korist upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Drugačna razlaga bi lahko omejila prisilni značaj denarne kazni.
  • 203.
    Sodba III Ips 68/2010
    11.10.2011
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001845
    ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/3. ZOUTI člen 10.
    industrijska lastnina - znamka - udeležba v postopku - varstvo znamke - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe - upravičen razlog za neuporabo znamke - določila tobačne zakonodaje - transliteracija

    Interes tožeče stranke, da poleg njene znamke, registrirane za označevanje proizvodov iz razreda 34, ne obstaja še podobna speča znamka, registrirana za proizvode iz istega razreda, več kot zadostuje za to, da se ji prizna položaj zainteresirane osebe v smislu prvega odstavka 120. člena ZIL-1.

    Upravičene razloge za neuporabo znamke predstavljajo takšne ovire, ki so v neposredni zvezi z znamko in zaradi katerih je njena uporaba nemogoča ali nerazumna in ki so neodvisne od volje imetnika znamke. Naloga sodišča je, da ovrednoti okoliščine posameznega primera v luči gornje razlage.

    Pojem upravičenih razlogov je treba razlagati zožujoče. Tudi če je imetnik znamo uporabljal tako, da sta uporabljena in registrirana znamka toliko podobni, da sta zamenljivi, svoje registrirane znamke ne bo mogel ohraniti s tem, da jo bo uporabljal v prikrojeni obliki, razen če razlika v obliki ne nosi nobenega razlikovalnega potenciala.

  • 204.
    Sodba II Ips 160/2011
    15.9.2011
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS0014472
    ZASP člen 153, 156, 157, 163. ZASP-B člen 26, 26/4. ZPP člen 380, 380/1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 11. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006).
    zahteva za varstvo zakonitosti - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife
    Ker normativni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, sprejet v letu 1998, ob uveljavitvi ZASP-B ni bil sestavni del veljavne tarife, ni postal sestavni del skupnega sporazuma.

    Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave. Ker tožnik ni izkazal, da bi uporabil zakonsko predvidena sredstva za spremembo tarife in da do spremembe tarife ni prišlo zaradi blokade nasprotne strani (pravilnik je bil sprejet po sprejetju ZASP-D), ni bilo podlage za prekinitev postopka in pričetek postopka za oceno ustavnosti.
  • 205.
    Sodba in sklep III Ips 160/2008
    13.9.2011
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001784
    ZIL-1 člen 48, 48/1, 116.
    blagovna znamka - uporaba znaka – prepoved uporabe znamke
    Tožena stranka bi morala uveljavljati svojo pravico do uporabe znaka „Svet nepremičnin“, češ da ga je uporabljala preden je tožeča stranka registrirala znamko „Svet nepremičnine“, s tožbo po 116. členu Zakona o industrijski lastnini - ZIL-1 (prej 100. člen ZIL). Ker tega sodnega varstva ni uveljavljala, se zgolj s trditvami o tem in sklicevanjem na določbo točke d) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 ne more uspešno ubraniti pred zahtevkom tožeče stranke za varstvo njene znamke.
  • 206.
    Sodba III Ips 89/2010
    13.9.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001851
    ZPP člen 367a, 367c, 371. ZIL-1 člen 12, 14, 18, 18/2, 112.
    industrijska lastnina - zaščita izuma - novost in inovativnost izuma - obseg patentnega varstva - zavrnitev patentnega zahtevka - razlaga vsebine patentnega zahtevka - dopuščena revizija

    Tudi v postopkih dopuščene revizije gre za odločanje v posamičnem sporu, kjer se izrečena pravna stališča opirajo na pravotvorna dejstva konkretnega primera. Za nekatera vprašanja, glede katerih je sodišče revizijo dopustilo, se lahko ob obravnavi revizije izkaže, da se v tem sporu sploh ne zastavljajo. Naj so za prakso na načelni ravni še tako pomembna, v postopku z dopuščeno revizijo na njih Vrhovno sodišče ne bo odgovarjalo.

  • 207.
    Sklep X Ips 301/2009
    5.7.2011
    UPRAVNI SPOR - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS1013262
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije – zavrnitev prijave znamke – pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice izpodbijane odločitve – posledice dolgotrajnega postopka – pomembno pravno vprašanje ni izoblikovano
    V obravnavanem primeru je bila predmet upravnega spora prijava znamke, ne pa pravica (ali obveznost), ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Zato ne gre za zadevo, v kateri bi lahko bil izpolnjen kriterij iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

    Trditve vlagatelja revizije, »da ima sama odločitev hude posledice za tožečo stranko, kot prijavitelja blagovne znamke, ki jo je sam oblikoval in prijavil v letu 1994 ter je ves čas zadevnega postopka v pravni negotovosti,« ne utemeljijo razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

    Vlagatelj revizije konkretnega pomembnega pravnega vprašanja, ki naj bi se nanašalo »na tožečo stranko kot prijaviteljico blagovne znamke in na samo znamko,« ni izoblikoval. Revizijsko sodišče sâmo pomembnega pravnega vprašanja ni našlo v revizijskih trditvah.
  • 208.
    Sklep III DoR 43/2011
    5.7.2011
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4001841
    ZIL-1 člen 120, 120/4, ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija – varstvo industrijske lastnine – blagovna ali storitvena znamka - uporaba blagovne ali storitvene znamke – dokazno breme
    Revizija se dopusti glede vprašanja dokaznega bremena po določbi četrtega odstavka 120. člena ZIL-1 in glede vprašanja, ali je procesno ravnanje tožeče stranke utemeljevalo sklepanje o neprerekanosti trditev tožene stranke o uporabi sporne znamke.
  • 209.
    Sodba II Ips 403/2008
    30.6.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS0014335
    OZ člen 103, 105, 105/2, 105/3, 111.
    avtorska pogodba – rok za izpolnitev – odstopno upravičenje – opcijska izjava – razdrtje pogodbe – učinki razdrte pogodbe
    Za preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane pravnomočne odločitve so upoštevne le v revizijskem postopku neizpodbojne dejanske ugotovitve v pravnomočni sodbi, po katerih sta pogodbeni stranki sporazumno določili naknadni rok za izpolnitev obveznosti, ki ga tožnica ni upoštevala, s čimer so že nastopili pogoji za odstopno upravičenje, predvideni za tak primer v besedilu drugega odstavka VIII. člena avtorske pogodbe, in ki se ga je tožena stranka utemeljeno poslužila z opcijsko izjavo o razdrtju pogodbe, naslovljeno na tožnico.
  • 210.
    Sodba III Ips 21/2008
    17.5.2011
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001761
    ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 121/1-d.
    objava sodbe - znamka - kršitev znamke - verjetnost zmede v javnosti - pravice iz znamke - prepoved uporabe znaka - obseg negatorne prepovedi uporabe znaka
    Vsebina prepovednega zahtevka (in nato tudi sodbe) je vezana na dejansko delovanje kršitelja. Imetnik znamke ne more v naprej in na zalogo doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile.

    Pri presoji obstoja kršitve znamke v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 se opravita primerjava (enakosti ali podobnosti) blaga, obseženega s spornim znakom in znamko ter primerjava (enakosti ali podobnosti) spornega znaka z znamko. Na podlagi takšne primerjave se nato izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev (potrošnik nepravilno domneva, da blago izvira od istega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb).
  • 211.
    Sklep III R 6/2011
    17.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001744
    ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 101, 101/4, 101/4-2, 103, 103/2. ZASP člen 1, 1/3, 73, 81.
    spor o pristojnosti – izključna krajevna pristojnost – spor o pravicah intelektualne lastnine - plačilo avtorskega honorarja
    Avtorski honorar je lahko dogovorjen kot plačilo pri pogodbenem prenosu materialnih in drugih pravic avtorja (73. člen v zvezi z 81. členom ZASP). Z uveljavljanjem plačila avtorskega honorarja se torej uresničujejo premoženjski interesi avtorja, ki izvirajo iz njegove avtorske pravice (3. točka 1. člena ZASP).

    V sporih o pravicah intelektualne lastnine so za odločanje na prvi stopnji, ne glede na vrednost spornega predmeta, pristojna okrožna sodišča (4. točka drugega odstavka 101. člena ZS); krajevno izključno pristojno pa je Okrožno sodišče v Ljubljani (drugi odstavek 103. člena ZS).
  • 212.
    Sklep III DoR 16/2011
    18.4.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001725
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2. ZIL-1 člen 12, 12/2.
    dopuščena revizija – patent – nov izum – dostopnost izuma javnosti
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali seznanitev tožene stranke, tam zaposlenih oseb in zunanjih sodelavcev z izumom v okoliščinah konkretnega primera pomeni, da je bil izum dostopen javnosti?
  • 213.
    Sodba III Ips 225/2008
    29.3.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001692
    ZASP člen 83, 83/4. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119, 131, 131/4. ZPP člen 91, 91/2.
    zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - prenos materialne avtorske pravice - uporaba znaka - izbris znamke - kolizija avtorske pravice in pravice do znamke - odgovor na revizijo
    Avtor s pogodbenim razpolaganjem s posamičnimi materialnimi avtorskimi pravicami teh ne odsvoji (na primer: enkrat in za vselej), temveč na njih v prid pridobitelja ustanovi (omejena ali neomejena) upravičenja, ki se tičejo uporabe in gospodarskega izkoriščanja njegovega avtorskega dela. Na ta način avtor pogodbeno omeji svojo avtonomijo v pogledu uporabe in gospodarskega izkoriščanja svojega avtorskega dela.
  • 214.
    Sodba in sklep III Ips 30/2010
    29.3.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VS4001754
    ZIL-1 člen 48, 48/1-b. Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 6, 6/1.
    znamka - omejitev pravic iz znamke - uporaba označbe glede vrste storitev - opisna uporaba znaka - opisna uporaba označbe - uporaba označbe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji - primerjalno oglaševanje - konkretiziranost tožbenega predloga
    Sodišče druge stopnje je zmotno razlagalo kriterije uporabe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji iz prvega odstavka 48. člena ZIL-1.

    Zaradi nekokretiziranosti samega tožbenega predloga zahtevek tožeče stranke (za prepoved primerjalnega oglaševanja) ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenega dejanja in zato ne more biti utemeljen.
  • 215.
    Sodba II Ips 40/2008
    10.2.2011
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0013886
    URS člen 14, 22. EKČP. Listina o temeljnih pravicah v EU. ZASP člen 3, 3/2, 23, 24, 85, 88. OZ člen 124, 125. ZPP člen 5, 8.
    varstvo avtorskih pravic - založniška pogodba - sestavine pogodbe - razdrtje avtorske pogodbe - kršitev pogodbe - izdajanje avtorskega dela - pravica reproduciranja - pravica distribuiranja - preklic imetniku materialne avtorske pravice - načelo kontradiktornosti - načelo enakega varstva pravic
    ZASP ureja glavne sestavine pogodbe, vendar ne ureja vseh sestavin pogodbe in njihovo ureditev namenoma prepušča dispozitivnosti pogodbenih strank. Tožnica in toženka sta se v skladu z 88. členom ZASP s pogodbama sporazumeli, da tožnica ne bo izdajala avtorskih del iz teh pogodb v samozaložbi ali pri drugi pravni osebi. Pri tem nista sporazumni, kaj pomeni izraz „izdajati“, čeprav sta objava in izdaja definirani v 3. členu ZASP. Če gre pri objavi (prvi odstavek) za to, da avtorsko delo z dovoljenjem upravičenca postane dostopno javnosti, pa je v drugem odstavku člena določeno, da izdaja pomeni, da je zadostno število že izdelanih primerkov dela z dovoljenjem upravičenca ponujenih javnosti in danih v promet. Iz tega sledi, da toženka po sklenitvi pogodbe s tožnico ni smela privoliti v reprodukcijo in/ali distribucijo avtorskih del, za katera je sklenila pogodbo s tožnico.

    Tožnica ne navaja, da bi toženka izdajala sporna dela v samozaložbi ali da bi sklenila novo založniško pogodbo s kako pravno osebo, trdi le, da je kršila XV. točko pogodbe, ker tega ni onemogočila prejšnjemu založniku. Toda toženka je 18. 3. 2002 tej založbi poslala izjavo o razdrtju pogodbe, s katero se je sklicevala na 125. člen ZOR, v resnici pa je šlo za utemeljen preklic imetniku materialne avtorske pravice po 83. členu ZASP. Tako je toženka odstopila od založniških pogodb, ki jih je ob koncu devetdesetih let sklenila s prejšnjim založnikom. Več od nje kot avtorice ni bilo mogoče zahtevati, saj avtor ne more biti odgovoren za kršitve ZASP, ki so izven njegove sfere.
  • 216.
    Sodba III Ips 131/2009
    23.11.2010
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4001617
    ZOR člen 154, 154/1. ZIL člen 73, 73-1. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) člen 52, 52/1, 54, 54/2.
    industrijska lastnina - kršitev slovenskega patenta - odstop jemalca licence za tuji patent - povrnitev škode zaradi izgube licenčnin - vzročna zveza - odškodnina
    Zatrjevane tožnikove škode ni mogoče pripisati toženkinemu dejanju. Za zaključek glede pravnorelevantne vzročnosti je bistveno, da tip škode (odstop od licenčne pogodbe za patente v tujini in posledično pogodbeno dogovorjenih licenčnih) izključuje predvidljivost (in zato tudi pripisljivost) škode ob ugotovljeni enkratni kršitvi slovenskega patenta (in s tem odškodninsko odgovornost toženke za ta tip škode). Da bi se nakazovalo oziroma realno grozilo (kar se sicer samo razume: izredno in odvračajoče drago) pravdanje s toženko glede drugega, tujega ozemlja, kjer veljajo tožnikovi patenti, iz ugotovljene oblike kršitve tudi ne sledi (niti to ne sledi iz drugih ugotovljenih in zatrjevanih okoliščin). Povedano še drugače: kršitev slovenskega patenta posega po ZIL v slovensko absolutno pravico (predvidljiv tip škode po ZIL je poseg v absolutno pravico, ki velja v Sloveniji): ni pa po življenjskih izkušnjah razumno pričakovati, da ta kršitev sama zase posega tudi v relativne pravice, ki izvirajo iz nekih drugih (ne nujno drugačnih) absolutnih pravic (gledano s časovnega gledišča kršitve slovenskega patenta). Zato zatrjevana škoda ni adekvatna (normalna) v razmerju z očitanim vzrokom (kršitvijo slovenskega patenta). Smisel prepovedi kršitev (slovenskega) patenta tudi ni (z vidika vzročnosti ratio legis) varovanje relativnih pravic, izvirajočih iz drugih absolutnih pravic. Zatrjevana škoda je zato nenavadna in izredna. Toženki je ne moremo pripisati, ker se skladno s teorijo o adekvatni vzročnosti smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati samo tiste posledice, ki niso čisto zunaj tistega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takšnega dogodka; do vtoževane škode pa je prišlo zaradi izrednih okoliščin na strani tožnika (licenčna pogodba za območje izven Slovenije ter dogovor in udejanjenje pogodbenega odstopnega upravičenja.
  • 217.
    Sklep III Ips 179/2007
    26.10.2010
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001578
    ZIL-1 člen 120, 120/1.
    oblikovalni tožbeni zahtevek - razlaga zakona - pravni interes za tožbo - blagovna znamka - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe procesne predpostavke za tožbo - razlaga ZIL-1
    Pojem zainteresirane osebe za vložitev tožbe za razveljavitev znamke, ki se ne uporablja, je treba razlagati širše. Pri tem je treba upoštevati, da obstaja tudi splošen interes za zmanjšanje skupnega števila blagovnih znamk. Vsaka registrirana znamka pomeni tudi omejevanje svobode komercialnega izražanja vseh drugih podjetnikov. Vsak gospodarski subjekt zato že s tem, da nastopa na trgu, kjer takšna omejitev obstaja, vstopa v ožji krog možnih „zainteresiranih oseb“. Za širšo razlago pojma zainteresirane osebe govori tudi že omenjeno načelo do prava EU lojalne razlage in uporabe nacionalne zakonodaje.
  • 218.
    Sodba III Ips 189/2008
    7.9.2010
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001554
    ZIL-1 člen 120, 120/2.
    industrijska lastnina - znamka - varstvo znamke - tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - enkratna raba znamke - resna in dejanska raba znamke
    Sodišče druge stopnje je pri tem, kako pojmovati resno in dejansko rabo znamke v smislu drugega odstavka 120. člena ZIL-1, upravičeno sprejelo merila iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti (SES) z dne 11. marca 2003 v zadevi Ansul C-40/01. Enkratna prodaja sama po sebi še ne pomeni pristne uporabe znamke. Kaj takega ne sledi niti iz sodbe SES z dne 11. maja 2006, C-416/04 P, s katero se je zaključila zadeva Sunrider in ki je potrdila merila iz zadeve Ansul.
  • 219.
    Sodba in sklep III Ips 66/2008
    7.9.2010
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001565
    ZIL člen 8, 8/1, 9, 44, 44/2. ZIL-1-UPB3 člen 10, 10/1, 12, 87, 87/6.
    industrijska lastnina - patent - delna ničnost patenta - novost izuma - presoja novosti patentiranega izuma
    Za presojo, da je izpodbijani patent nov, ne zadostuje, da se razlikujeta besedili definicije patenta in posamezne informacije, glede katere se trdi, da je škodljiva za novost patentiranega izuma. Za presojo o škodljivosti informacije je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je vsebina določene informacije, ki je bila dostopna javnosti, strokovnjaku za določeno področje omogočala spoznanje o vsebini, ki je patentirana. Pri tem je za vsebino informacij iz vsakokratnega znanega stanja tehnike, ki služi kot osnova za primerjavo, odločilno, kaj lahko strokovnjak iz neke objave, uporabe itd. neposredno razbere.
  • 220.
    Sodba III Ips 141/2007
    7.9.2010
    FIRMSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4001553
    ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 48, 48/1, 48/1-b.
    industrijska lastnina - znamka - pravice iz znamke - izrazita razlikovalnost zgodnejše znamke - varstvo znamke - tožba za prepoved uporabe znamke - firma - kolizija (konflikt) znamke in firme
    Bolj kot je zgodnejša znamka razlikovalna, večja je verjetnost zmede, pri čemer je vir zmede lahko izrazita razlikovalnost zgodnejše znamke, bodisi per se bodisi zaradi ugleda, ki ga uživa v javnosti, se pravi ali lastna (notranja) ali pridobljena razlikovalnost znamke (poznanost).

    Uspešna registracija firme ne izključuje možnosti posega v tujo znamko.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 20
  • >
  • >>