TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Stranki z interesom sami nosita svoje stroške revizijskega postopka.

V obravnavanem primeru je bila predmet upravnega spora prijava znamke, ne pa pravica (ali obveznost), ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Zato ne gre za zadevo, v kateri bi lahko bil izpolnjen kriterij iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Trditve vlagatelja revizije, »da ima sama odločitev hude posledice za tožečo stranko, kot prijavitelja blagovne znamke, ki jo je sam oblikoval in prijavil v letu 1994 ter je ves čas zadevnega postopka v pravni negotovosti,« ne utemeljijo razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Vlagatelj revizije konkretnega pomembnega pravnega vprašanja, ki naj bi se nanašalo »na tožečo stranko kot prijaviteljico blagovne znamke in na samo znamko,« ni izoblikoval. Revizijsko sodišče sâmo pomembnega pravnega vprašanja ni našlo v revizijskih trditvah.