TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Revidentka sama trpi stroške revizije.

Vrhovno sodišče je že razsojalo na podlagi stališča, da četudi pojem podobnosti znamk v določbah prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (se pravi, vključno s točkama b in c) nima povsod identičnega pomena, lahko uporabo katerekoli od teh določb onemogoči prenizka stopnja podobnosti prijavljenega znaka z znakom prejšnje znamke. Kljub temu, da znak ni edini element, ki definira znamko, zaradi česar se v vrednotenje podobnosti znamk praviloma vpletajo še drugi dejavniki, ki so povezani z blagom in storitvami (in z njihovimi potrošniki, dejanskimi ali potencialnimi) kot drugo opredelilno prvino znamke, kar kaže na to, da za namene uporabe zavrnitvenih razlogov praviloma ni mogoče cepiti znakov od znamk, obstoj določenega praga izhaja iz tega, da so ob preveliki različnosti znakov dejavniki glede blaga in storitev potisnjeni povsem v ozadje, ker ne glede na njihovo intenzivnost ne morejo pretehtati nad to različnostjo (sodba X Ips 1123/2006 z dne 21. 10. 2008). Kot izrecno izhaja iz tega zapisa, opisani pristop pomeni izjemo.

Pravila, da bi se pri primerjavi znamk neizrazite elemente zanemarilo, pa v judikaturi Vrhovnega sodišča in Sodišča Evropske unije ni (takšno pravilo ne izhaja niti iz prakse Urada za usklajevanje na notranjem trgu, ki jo revidentka ponuja v primerjavo). Glede na takšno razumevanje je bil pomen besede „Slovenia“ (sicer obroben) opredeljen pravilno.