Dne 30. 5. 2017 je bilo v hišnem predalčniku tožnika puščeno obvestilo o prispelem pismu z opozorilom, da ga dvigne v 15 dneh. Ker pritožnik pisanja v navedenem roku ni dvignil, se je v skladu s 4. odst. 142. člena ZPP štelo, da mu je bila pošiljka s potekom roka vročena dne 14. 6. 2017. Gre za fikcijo vročitve, določene z ZPP. Vročevalec je naslednji dan 15. 6. 2017 pošiljko pravilno pustil v hišnem predalčniku. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe šteto od 14. 6. 2017 dalje se je iztekel 29. 6. 2017. Dne 9. 8. 2017 vložena pritožba je prepozna.
ZPP člen 108, 108/4, 360, 360/1. ZST-1 člen 1, 1/3.
dopolnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne pritožbene navedbe
Tožena stranka ne izpodbija odločilne ugotovitve v razlogih izpodbijanega sklepa, da ni sledila pozivu sodišča in predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni dopolnila s podatkom o njenem EMŠO. Na pritožbene razloge, ki se sploh ne tičejo izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje ne bo odgovarjalo, ker niso pravno pomembni za odločitev v pritožbenem postopku.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Pri tožniku gre za delavca na delovnem mestu prodajalca, ki je bil ves čas v stiku z denarjem in za katerega se je ugotovilo, da prav pri poslovanju s strankami in pri tem z denarjem ni ravnal tako, kot se je od njega zahtevalo. Zaupanje v zakonito delo prodajalca je neobhodno za opravljanje takega dela. Z ugotovljenimi kršitvami je bilo zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno.
Po določbi prvega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika ima tožnik kot oškodovanec pravico do povrnitve izgubljenega dobička, pri čemer se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na osebne okoliščine, ki pa ga zaradi toženčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
plačilo v izvršbi - razveljavitev izvršilnega naslova - nasprotna izvršba - pravdni postopek - neupravičena pridobitev
Tožena stranka kot upnica je v situaciji, ko je tožeča stranka zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo kot izredno pravno sredstvo, sprejela tveganje, da bo izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagala izvršbo, pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Z razveljavitvijo izvršilnega naslova pa je skladno z določbo 67. člena ZIZ tožeča stranka kot dolžnik pridobila pravico, da od tožene stranke kot upnika zahteva, da ji vrne tisto, kar je z izvršbo dobila.
V konkretnem primeru je bil razveljavljen izvršilni naslov in ne sklep o izvršbi, vendar tožena stranka zmotno meni, da lahko zadrži tisto, kar je prejela na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ker je odločilno, da je bil razveljavljen izvršilni naslov kot pravna podlaga za vložitev predloga za izvršbo. Sklep o izvršbi je smel biti realiziran, vendar kasnejša razveljavitev izvršilnega naslova omogoča dolžniku, da tisto, kar je upnik v izvršbi prejel vrne dolžniku po pravilih o nasprotni izvršbi ali pa sme dolžnik zahtevati vračilo v pravdnem postopku.
Tožena stranka je skladno z 240. členom ZUP pravilno ugotovila, da je bila pritožba vložena prepozno, torej po izteku zakonsko določenega 15 dnevnega roka. Skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP je utemeljeno pritožbo kot prepozno vloženo zavrgla.
ZDR-1 člen 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110-1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenčna prepoved
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi utemeljeno očitala, da je v zadnjih mesecih v spornem obdobju aktivno nastopal kot prokurist konkurenčne družbe in se s poslovnimi partnerji tožene stranke dogovarjal za posle v zvezi z optičnim omrežjem za konkurenčno družbo (1. kršitev iz odpovedi). S takšnim ravnanjem je tožnik kršil konkurenčno prepoved, zato je podana hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je tožnik storil naklepno.
Iz spisa izhaja, da je bil prvi toženec in zakoniti zastopnik druge toženke na narok dne 7.3.2018 pravilno vabljen z vabilom za zaslišanje, da se vabilu ni odzval, da se predmetnega naroka ni udeležil in da svojega izostanka v postopku na prvi stopnji sojenja (pred narokom (in tudi ne kasneje)) ni opravičil. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in izvedlo narok ter zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožene stranke (tožencev).
Iz zdravniškega potrdila, ki ga toženca prilagata šele k pritožbi, sicer izhaja, da je bilo le-to izdano 6.3.2018.
Predmetni dokaz na pritožbeni stopnji sojenja ne more biti upošteven. Gre namreč za nedovoljeno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE - SODNI REGISTER
VSL00029488
ZPP člen 11, 182, 182/2, 184, 184/2, 185, 185/1. ZGD-1 člen 390, 395. ZSReg člen 41. ZST-1 člen 19, 31, 32, 32/2.
sklep skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost sklepa skupščine - ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - korekturna dolžnost sodišča
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da se postopek ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register začne z vložitvijo tožbe ter da gre nedvomno za pravdni postopek.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da se pomen tega postopka za tožečo stranko kaže v obsegu razveljavitve oziroma ugotovitve ničnosti omenjenega sklepa skupščine tožene stranke, ki se nanaša na tožničino imetništvo 3.218 delnic tožene stranke, pri čemer je njihovo vrednost nedvomno možno izraziti v denarju.
dokazni predlog za zaslišanje priče - razpravno načelo - substanciran dokazni predlog - trditvena podlaga - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba - zaščita pred vznemirjanjem - varstvo služnosti - odstranitev ovire - prepoved bodočega vznemirjanja
Tožnik je v I. točki tožbe opisal stanje v naravi gospodujočih nepremičnin (gospodarsko poslopje, sadovnjak, vinograd, gozd), v II. točki pa način dostopa do tožnikovih nepremičnin (trasa), rabo zadnjih 20 let ter kako je toženec v letu 2016 preprečil vožnje po zatrjevani trasi. Vsa navedena dejstva, zlasti v II. točki tožbe, utemeljujejo zatrjevano priposestvovanje in ne gre za "sestavljeno" trditveno podlago oziroma za različne komplekse dejstev, ki bi narekovali potrebo, da tožnik navede, v zvezi s katerim sklopom dejstev je priča predlagana za zaslišanje. Zahteva, da bi za vsako od zatrjevanih pravno pomembnih dejstev tožnik moral oblikovati poseben dokazni stavek, je v okoliščinah konkretnega primera pretirana. Pojasnilo tožnika, da je priča predlagana za zaslišanje glede vseh trditev, ki se nahajajo pred dokaznim predlogom, v obravnavanem primeru zadošča.
Glede na to, da je imel tožnik na sosednji parceli živali (ki jim je treba pripeljati krmo), drva (ki jih je tudi treba pripeljati) in vinograd (katerega vzdrževanje je tudi povezano s prevozi), bi toženec moral vedeti, da se služnost hoje in voženj dejansko izvršuje, še posebej zato, ker je sam povedal, da se tožnik ni mogel peljati po C. C. parceli, ni pa znal odgovoriti na vprašanje, kako je lahko tožnik prišel z vozili do svojih parcel ne da bi prečkal sporno (toženčevo) parcelo 485/3.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12, 12/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12/5. ZKP člen 95, 95/4. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1, 14/2. ZUPJS člen 1, 9, 12, 15, 15/1, 17, 18, 20. ZSVarPre člen 4, 4/2, 5, 8, 20, 20/1, 27, 27/1, 27/2, 27/7.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - prosilec za brezplačno pravno pomoč - materialni položaj - dohodkovni in premoženjski cenzus - lastni dohodek
Do celotne oprostitve plačila sodne takse je upravičen le prosilec, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, pri tem se uporabljajo določbe ZSVarPre in ZUPJS.
Pogodba, ki je sklenjena z nemoralno kavzo (v konkretnem primeru – oškodovanja upnikov), je praviloma nična. Vendar pa je mogoče govoriti o nemoralni, protipravni kavzi, ki ima za posledico ničnost pogodbe, le v primeru, ko je protipravno posledico (npr. oškodovanje upnikov) s takšno pogodbo tudi dejansko mogoče doseči. V praksi so to predvsem neodplačne pogodbe, s katerimi se na tretje osebe prenese premoženje, na katero bi lahko segli upniki; ker pri neodplačni pogodbi odsvojitelj ne pridobi nobene protivrednosti, se njegovo premoženje (in s tem možnost poplačila upnikov) zmanjša. Posojilna pogodba pa ni neodplačna, zato praviloma ne more zmanjšati premoženja posojilojemalca. Če bi posojilodajalka drugi toženki resnično posodila (izročila) denar, objektivno gledano takšen posel, pa četudi je sklenjen z nemoralnim namenom, sam po sebi ne bi mogel povzročiti oškodovanja upnikov (kvečjemu obratno: dolžnica bi pridobila večjo količino denarja, ki bi ga upniki lahko zarubili).
V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da navidezna pogodba ni nična, temveč neobstoječa. OZ nima posebnih določb o neobstoječih pogodbah in o tem, kako jih izpodbiti. Ker take »pogodbe,« ki sicer ne izpolnjujejo osnovnih pogojev za pogodbo, obstoje v zunanjem svetu in lahko vplivajo na pravni položaj različnih subjektov, jih je treba s pravnimi sredstvi izničiti (»spraviti s sveta«), za kar se v praksi uporablja zahtevek na ugotovitev ničnosti.
Vprašanje, ali je bila pogodba z dne 12. 11. 1997 navidezna (zgolj zapisana, brez resnega namena in realizacije posojanja denarja) ali pa ne (torej, ali je C. C. drugotoženki posodila denar ali ne), je za odločitev v zadevi ključno in najbolj odločilno dejstvo.
Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, zato ima kot akcesorna pravica enako usodo kot terjatev, ki je z njo zavarovana. Če terjatev preneha (ali sploh nikoli ni nastala), preneha oziroma izgubi svoj smisel tudi hipoteka. V takem primeru je tudi pravni posel zavarovanja (s hipoteko) zaradi neobstoječega oziroma ničnega predmeta zavarovanja ničen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028462
OZ člen 239, 239/1, 378. ZPP člen 154, 154/1.
aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - pooblastilo za zastopanje - zaslišanje stranke - dokazno sredstvo - razpolaganje z zahtevkom - izpolnitev obveznosti - vrnitev posojila
Med izjavo stranke na zaslišanju in razpolaganjem z zahtevkom je treba razlikovati. Zaslišanje stranke je namreč dokazno sredstvo, s katerim se dokazujejo pravno relevantna dejstva, ni pa mogoče z izjavo stranke na zaslišanju razpolagati z zahtevkom, na kar zmotno namiguje toženka.
nedopustnost izvršbe - pravica tretjega - lastništvo predmeta izvršbe - izločitvena pravda - napotitev na pravdo - upravičenost do stroškov v pravdi - izkaz obstoja pravice na predlaganem predmetu izvršbe - nasprotovanje ugovoru tretjega
Odločilno za presojo, ali bo sodišče o stroških odločilo v skladu s 160. členom ZPP ali v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, v primeru, ko tožnik (tretji) v izločitveni pravdi uspe, je ravnanje tretjega v izvršilnem postopku. Če ta ponudi natančne informacije in dokazila o stvarnopravni ali obligacijski pravici na predmetu izvršbe, pa toženec oziroma upnik v izvršilnem postopku vseeno nasprotuje ugovoru, je o stroških treba odločiti na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - vzpostavitev prejšnjega stanja - opustitev - motenje posesti - ponovno motenje - bodoče motenje - denarna kazen - izvršitev denarne kazni
Med strankami ni sporno, da je dolžnik po prejemu sklepa o izvršbi prenehal s kršitvami izvršilnega naslova, in je torej svojo obveznost po pravnomočnem sklepu o izvršbi izpolnil. To pa pomeni, da predmetnega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi. Sklep o izvršbi namreč ne daje pravnega varstva upniku tudi za bodoča motilna dejanja, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Če bi bilo tako, bi bil namreč izvršilni postopek odprt neomejeno, kar pa ne more biti. Če pa kasneje pride do ponovnega ravnanja dolžnika v nasprotju z izvršilnim naslovom, mora upnik ponovno vložiti nov predlog za izvršbo.
Odločilno je, da je dolžnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil že po prejemu sklepa o izvršbi, zato sodišče niti nima podlage za postopanje po 226. členu ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 227. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028172
OZ člen 782, 782/2. ZPP člen 224, 254, 254/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1. SPZ člen 66, 66/1, 66/2, 66/3, 67.
upravljanje premoženja - mandatna pogodba - odstop od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti mandatarja - standard profesionalne skrbnosti - povračilo škode - posekan les - zahteva za izločitev sodnika - zahteva za izločitev izvedenca - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opredelitev do dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - predpravdna izvedenska mnenja - izvedensko mnenje - strokovna usposobljenost izvedenca - strokovne izvedenske metode - zahteva po postavitvi novega izvedenca - prekoračitev zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - redno upravljanje solastne stvari - razpolaganje solastnika s svojim idealnim deležem - soglasje solastnikov - objava člankov v časniku
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbo 782. člena OZ, ki daje naročitelju podlago za odstop od pogodbe, pri čemer je dolžan prevzemniku naročila povrniti škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa, vendar samo v primeru, če za odstop ni bilo utemeljenih razlogov.
Neskrbnost tožeče stranke (mandatarke) in kršitev njene obveznosti v kontekstu viška posekanega lesa se kaže v tem, da slednjega ni ustrezno ovrednotila in zaračunala. Število hlodov in njihova kvaliteta sta se določali zgolj okularno, kar pa ni predstavljalo profesionalne skrbnosti tožeče stranke pri izvrševanju mandatne pogodbe.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - priznana dejstva - nesporno dejansko stanje - odločanje brez naroka
Toženka je odgovor na dopolnitev tožbe podala prepozno, zato je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP. Dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožnica, je štelo za priznana, kar je rezultiralo v ugotovitvi, da dejansko stanje med strankama ni sporno.
Sodišče je utemeljeno izdalo odločbo o sporu brez razpisa naroka, saj med strankama ni bilo sporno dejansko stanje in tudi ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe; poleg tega pa nobena od strank v svojih vlogah izvedbe naroka ni zahtevala.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3. OZ člen 1012.
stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti
Nesorazmerje med prevzemanjem obveznosti in dolžnikovim premoženjem je bilo tako, da izpolnjuje standard zlorabe pravice do odpusta obveznosti, saj kot že rečeno, od dneva prevzema obveznosti do začetka stečaja so glavnice po prav vseh kreditnih pogodbah naraščale, kar kaže na to, da dolžnik nikoli ni imel namena oziroma jih ni zmogel poplačevati.
Kot izhaja iz sodne prakse, je institut odpusta obveznosti praviloma namenjen osebam, ki niso imele pristopov do takšnega obsega financiranja, kot ga izkazuje osebni dolžnik. Kljub temu je sodna praksa razmeroma stroga in ocenjuje kot nesorazmerno prevzemanje bistveno manjših obveznosti, kot so bile dolžnikove (tudi ko gre za podjetnike).
ZDR-1 člen 8, 200, 200/5. ZDR člen 6, 6/7, 204, 204/5. ZPP člen 184, 185, 186, 187.
javi razpis - izbirni postopek - neizbrani kandidat - sodno varstvo - odškodninska tožba - kršitev prepovedi diskriminacije - denarna odškodnina - zamuda roka - materialni prekluzivni rok - varovanje prekluzivnega roka za vložitev zahteve - sprememba tožbe - nepodaljšljivost roka - ugasnitev pravice - pravni pouk
Rok iz petega odstavka 200. člena ZDR-1 oziroma iz petega odstavka 204. člena ZDR, v katerem bi lahko tožeča stranka kot neizbrani kandidat na javnih razpisih za direktorja javnega podjetja X. d. o. o. zoper toženo stranko vložila odškodninsko tožbo zaradi kršitve prepovedi diskriminacije, je materialni prekluzivni rok, z iztekom katerega preneha sama pravica uveljavljati odškodnino.
Določbe ZPP o spremembi tožbe ne pomenijo, da bi si tožnik z naknadnim novim zahtevkom za plačilo odškodnine zaradi nepremoženjske škode iz razloga diskriminacije lahko podaljšal rok za sodno varstvo neizbranega kandidata v skladu s petim odstavkom 200. člena ZDR-1 oziroma petim odstavkom 204. člena ZDR. Navedene določbe ZPP o spremembi tožbe torej v takšnem primeru ne podaljšajo tudi roka za sodno varstvo neizbranega kandidata, ki je, kot že pojasnjeno, materialni prekluzivni rok, z vsemi značilnostmi takšnega roka.