CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028131
ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 212. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 103, 125, 125/1, 270, 270/1.
pristojnost sodišča - plačilo za opravljene storitve - premoženjskopravna razmerja - gospodarski spor - okrožno sodišče - pogodba za nedoločen čas - pacta sunt servanda - prenehanje pogodbe - trditveno in dokazno breme - sprememba zakonodaje - javno naročanje - pogajanja - zavrnitev računa - neizpolnitev obveznosti
Predmet tega postopka je zahtevek za plačilo za opravljene storitve po sklenjeni Pogodbi. Pravdni stranki sta pravni osebi. Gre torej za spor, ki izvira iz premoženjskega razmerja med dvema pravnima osebama in zato v skladu z določilom 1. člen ZPP spada v pristojnost sodišča, in sicer v pristojnost Okrožnega sodišča, ki odloča v gospodarskih sporih.
Zaradi spremembe veljavnih predpisov na področju javnega naročanja, Pogodba sama po sebi ni avtomatično prenehala. Prav tako zaradi spremembe veljavnih predpisov o javnem naročanju izpolnitev nobene od pogodbenih strank ni postala nemogoča. Zato Pogodba ni postala neizvršljiva. Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je zaradi spremembe zakonodaje in dolžnosti spoštovanja prava EU pogodba avtomatično neizvršljiva in je pogodbeni stranki nista več dolžni izvrševati.
Obstoj pogajanj med pravdnima strankama o sklenitvi Aneksa k Pogodbi za leto 2014 oziroma za sklenitev nove pogodbe za leto 2014, v skladu z določili Pogodbe in OZ, sam po sebi ne predstavlja razloga za prenehanje veljavnosti Pogodbe. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveščanje tožeče stranke o nezadostnih sredstvih za plačilo storitev, ne predstavlja odpoved pogodbe.
Zavrnitve računov tudi po presoji pritožbenega sodišča same po sebi ne predstavljajo niti odpovedi Pogodbe, niti dokaza o odpovedi Pogodbe. Izkazujejo le nestrinjanje s plačilom zneska navedenega v računu.
Pritožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 208.
kilometrina - potni stroški - kraj opravljanja dela - službeno potovanje
Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum - napake volje - nedopustna grožnja
Ob podpisu sporazuma o prenehanju delovnega razmerja s strani tožnice ni bila podana prava volja za njegovo sklenitev. Ni bistveno, da so bile pri tožnici v času podpisa sporazuma njene voljne sposobnosti (le) bistveno zmanjšane zaradi njene osebnostne strukture - nevrotične motnje, in ne v celoti odsotne, saj je na voljo vplivalo tudi njeno dojemanje obtožbe kot krivične, prav to pa je v povezavi s presenečenjem pomenilo, da so bile voljne sposobnosti tožnice v smislu obvladovanja takšne, da so tožnici onemogočile presojo situacije ter pravilno odločanje. Tožnica je podpisala sporazum zaradi strahu pred avtoriteto, na odločitev pa je vplivalo tudi težko življenjsko obdobje, kar je še dodatno povzročilo, da se je osebnostna nevrotična struktura tožnice v tistem obdobju razvila v depresivno klinično sliko oz. intenzivnejšo obliko. Zato je pravilen nadaljnji zaključek, da tožnica v takšnem stanju ni bila dovolj pozorna niti asertivna, da bi vztrajala pri razčiščevanju obtožbe in se poglobila in razumela to, kaj je podpisala.
zagovornik soobdolženca - kolizija interesov med soobdolženci - pravica do proste izbire zagovornika
Povsem pravilno je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na komentar k 68. členu ZKP, v katerem je navedeno, da v primeru, ko teče kazenski postopek zoper več soobdolžencev, ne more zagovornik, ki je zagovarjal enega obdolženca, kasneje v istem postopku zagovarjati drugega obdolženca, to pa bi bilo tudi v nasprotju s 5. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), po katerem odvetnik v isti stvari ne more zastopati stranke, če je zastopal nasprotno stranko. Takšnemu položaju namreč ustreza situacija, ko bi zagovornik v istem kazenskem postopku zastopal dva soobdolženca, katerih interesi obrambe so že po naravi stvari v koliziji in bi tako zaupne informacije, ki jih je dobil od prvega obdolženca, lahko uporabil v njegovo škodo, zato da bi koristil soobdolžencu, ki ga kasneje zagovarja.
Res je, da je pravica do proste izbire zagovornika ena od temeljnih obdolženčevih pravic, vendar pa le-ta, kljub pomembnosti odnosa zaupanja med stranko in zagovornikom, ni in niti ne more biti absolutna, še zlasti v primerih, kjer prihaja do kolizije interesov obrambe v postopkih z več obdolženci. Sodišče mora tako v razumnih mejah omogočiti pravico do proste izbire zagovornika, pri tem pa v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali in v kakšni meri omejitev te pravice vpliva na obdolženčevo pravico do obrambe.
Pravilno je tudi pravno razlogovanje sodišča prve stopnje o nujnem in enotnem sosporništvu vseh etažnih lastnikov posameznih delov, kot solastnikov splošnih skupnih delov k stavbi, vknjiženih pri spornih nepremičninah v primeru uveljavljanja izključne lastninske pravice na teh nepremičninah. Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Za vsako spremembo po njenem oblikovanju, kar je tudi sprememba solastniških deležev na skupnih delih ali pa situacija, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etažni lastnini ali nov posamezni del, pa je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, saj gre za pravna dejanja, ki imajo učinke razpolaganja (113. člen SPZ, enako 22. člen SZ-1). Zato pa so tudi etažni lastniki kot solastniki, v korist katerih je na skupnih delih vknjižena solastninska pravica, v zvezi z zahtevkom na ugotovitev priposestvovanja splošnih skupnih delov, nujni in enotni sosporniki.
zdravljenje v tujini - plačilo sodne takse - premoženjski spor
V sporni zadevi je tožeča stranka od toženca zahtevala povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev v določeni višini. Gre za povrnitev preplačila. V tem primeru gre tudi po stališču pritožbenega sodišča za premoženjski spor, kar pomeni, da je potrebno plačati sodno takso.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/3, 766, 766/1, 768, 768/1.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - zastaranje odškodninskega zahtevka - kršitev mandatne pogodbe - začetek teka zastaranja
Za zastaranje odškodninske terjatve zaradi kršitve pogodbe o naročilu se uporablja tretji odstavek 352. člena OZ.
Za začetek teka zastaranje je nepomembno, kdaj je prva toženka storila zatrjevano kršitev pogodbe o naročilu. Na začetek teka zastaralnega roka dan sklenitve sodne poravnave ne vpliva. Nepomembno je tudi, kdaj je bila po poti izvršbe poplačana obveznost iz sodne poravnave. Zastaralni rok torej ne teče šele, ko so bili izplačani tisti zneski, ki naj bi po trditvah tožeče stranke pomenili škodo. Tako je odločilo končno že VS RS v prej navedeni odločbi (II Ips 604/2005), pri čemer se dejansko stanje v tej zadevi razlikuje od tistega v prej navedeni odločbi VS RS le toliko, da je v zadevi VS RS II Ips 604/2005 šlo za izvršitev sodbe, v tej zadevi pa gre za izvršitev sodne poravnave, kot je že bilo pojasnjeno. Odločilno pa je, kdaj so bili tožeči stranki "znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino" škode.
V novejši sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da se znesek otroškega dodatka ne odšteje od zneska ugotovljenih potreb otroka. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka - gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, pa tudi načina njegovega izračuna - pri izračunu otroškega dodatka se kot prejemek otroka v skladu z 4. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS upošteva tudi odmerjena preživnina; otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo njena višina upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka. Sodišče prve stopnje se je sicer na navedeno stališče sklicevalo, vendar je zmotno štelo, da velja le pri določitvi preživnine za vnaprej (za obdobje po izdaji sodbe), ne pa tudi za preteklo obdobje, ko je tožnica prejemala otroški dodatek in del otrokovih potreb s tem dodatkom tudi pokrila.
izvršljiv notarski zapis - notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve - dokaz zapadlosti terjatve - negativno dejstvo - identifikacija terjatve
Kadar sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (to je nesklenitev prodajne pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dodatno dokazovati izvršljivosti terjatve, temveč zadošča, da upnik zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je v zvezi s tem zavarovan z možnostjo ugovora po 55. členu ZIZ.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2. OZ člen 369, 369/3, 1013, 1034.
plačilo dolga - pogodba o izrednem limitu - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - kršitev pogodbene obveznosti - obličnost poroštvene izjave - priznano dejstvo - zastaranje - pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku - dokaz z izvedencem - obračun zamudnih obresti - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka
Sodišče izvede dokaz z izvedencem zgolj, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga (243. člen ZPP). Za obračun zamudnih obresti pa ima sodišče na voljo ustrezne programe, s katerimi lahko izračun naredi samo, zato za ugotovitev višine zamudnih obresti izvedenec ni potreben. Enako velja tudi za obračun pogodbenih obresti, ki so bile določene s fiksno obrestno mero, saj toženka dvoma v pravilnost obračuna tožnice, ki bi ga bilo treba preveriti z izvedencem, ni vzpostavila. Zato z zavrnitvijo tega dokaznega predloga v njeno pravico do izvedbe dokaza ni bilo poseženo.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v človekove pravice - časovni vidik odločanja - stanje ob zaključku glavne obravnave - premestitev na odprti oddelek - ogrožanje sebe in drugih - opustitev zdravljenja
Čeprav gre pri izrečenem ukrepu zdravljenja v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve za hud poseg v pravico do osebne svobode, je treba upoštevati možne posledice, če se udeleženka ne bi zdravila, pa tudi dejstvo, da teh posledic v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče preprečiti z drugačnim zdravljenjem.
ZPP člen 80, 80/1. ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/3, 443/3-2, 444, 444/4, 444/5.
stranka postopka - pravna subjektiviteta - neodpravljiva pomanjkljivost - zavrženje tožbe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem
Po določilu 444. člena v času izbrisa družbe veljavnega ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije družbeniki ne pridobijo aktivne legitimacije za nadaljevanje pravdnega postopka. Upniki likvidirane družbe lahko predlagajo začetek stečajnega postopka, če tega ne storijo, pa sodišče tožbo zavrže (četrti in peti odstavek citiranega člena). To možnost bi na podlagi določila 2. alinee 2. točke tretjega odstavka 443. člena istega zakona imel tudi pritožnik, vendar le, če bi zatrjeval, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu prvega odstavka 443. člena ZFPPIPP. Ker tega pritožnik ni trdil v postopku pred sodiščem prve stopnje in tudi ni navedel, da je vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
ZPP člen 276, 276/2, 318, 318/1.. ZDSS-1 člen 41, 41/1.. ZDR-1 člen 77, 110, 110/1, 110/1-4, 116, 116/3, 200, 200/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zamudna sodba
Dejstvo, da je tožnica z isto tožbo uveljavljala določene denarne zahtevke, v zvezi s katerimi je določen splošni tridesetdnevni rok za odgovor na tožbo iz drugega odstavka 276. člena ZPP, na določitev roka v delu, v katerem gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, ne vpliva.
Tožnica v utemeljitev svojih tožbenih navedb ni bila dolžna predložiti dokazov. Da bi moral tožnik predložiti dokaze za svoje navedbe kot pogoj za izdajo zamudne sodbe, v prvem odstavku 318. člena ZPP ni določeno, določeno je le, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je sam predložil, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028744
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 8. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 27, 27/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
ogrožanje varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - storilec - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - blanketna norma - dopolnilna norma - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Storilka kaznivega dejanja iz drugega odstavka 201. člena KZ-1 je lahko le oseba, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu. Sodišče se je zadovoljilo z ugotovitvijo, da je bila ena od zadolžitev obdolženca, sicer tehničnega direktorja družbe, tudi "nadzor nad sredstvi za varnost pri delu in nadzorovanje postopkov v zvezi s tem". Kakšne vrste nadzor sta imela v mislih delodajalec in obdolženec, v kakšnem obsegu in nad katerimi sredstvi, sodišče ni ugotavljalo, konkretna določba obdolženčeve pogodbe o zaposlitvi pa je tako splošna, da je ni mogoče razlagati v smeri, da je bila na obdolženca z njo prenesena odgovornost za varnost in zdravje pri delu na konkretnem delovnem kraju.
Neveljavnost vknjižbe kot posledico ničnosti pravnega posla določa že sam zakon (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). To pomeni, da je ob ugotovljeni ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga določeni vknjižbi, nujno neveljavna tudi sama vknjižba.
ZDR-1 člen 6, 7, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - rok za podajo odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - sodna razveza - reintegracija - možnost zaposlitve - denarno povračilo
V zvezi z odpovednim razlogom po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je sodišče prve stopnje presojalo, ali gre za kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1, ki ga stori, kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Pri tem je izpostavilo, da se šikaniranje lahko pojavi v štirih izvršitvenih oblikah, pri čemer zadošča že pojav ene od njih, ter da je pri tem treba ugotoviti, da je zaradi ene ali več ugotovljenih izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja nastala vsaj ena od prepovedanih posledic - ponižanje ali prestrašenost oškodovanca. Ker ZDR-1 ne vsebuje definicije psihičnega nasilja (v 6. in 7. členu vsebuje le definicijo spolnega nadlegovanja, trpinčenja in diskriminacije), je pravilno presodilo, da je potrebno smiselno uporabiti definicijo psihičnega nasilja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ki kot takšno opredeljuje ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri prizadetem povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.
V obravnavni zadevi so podani pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in sicer zato, ker ni objektivnih možnosti, da bi se tožnica vrnila na delo k toženi stranki in opravljala delo na svojem prejšnjem delovnem mestu zaradi ukinitve oddelka in izvedene reorganizacije. To dejstvo je potrebno upoštevati kot odločilno, ne glede na interes tožnice, da se vrne na delo k toženi stranki, ker ne dobi druge zaposlitve.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - nesporno dejstvo - spor o obsegu zapuščine - vsebina napotitvenega sklepa
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da na pravdo napoteni dediči niso vezani na izrek napotitvenega sklepa, temveč lahko zahtevek oblikujejo drugače in z njim uveljavljajo tudi kaj manj ali kaj več od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
ZFPPIPP člen 56, 289, 289/2, 353, 355, 355/3, 355/3-1, 355/3-8, 357, 357/1. ZIZ člen 71.
stečajni postopek nad pravno osebo - občasni stroški stečajnega postopka - plačilo upravitelja - soglasje k plačilu stroškov - soglasje sodišča k plačilu stroškov - pravnomočna sodba - izvršilni postopek - odlog izvršbe
Stečajni dolžnik, ki je pravna oseba in nad katero sodišče vodi stečajni postopek, ni stranka glavnega stečajnega postopka.
Predmet odločanja se nanaša na občasne stroške stečajnega postopka iz 1. točke in 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Občasni stroški iz 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP se poplačajo iz stečajne mase, občasni stroški iz 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP pa se v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase. Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev. Če stečajno sodišče zavrne soglasje upravitelju, da izpolni obveznost plačila stroškov stečajnega postopka, upnik te terjatve ne more doseči plačila drugače kot v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe.
V primeru, če upnik terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka pridobi v rednem postopku zoper stečajnega dolžnika pravnomočno dajatveno sodbo, stečajni upravitelj pa ne predlaga stečajnemu sodišču izdaje soglasja za izpolnitev obveznosti, bo upnik te terjatve lahko dosegel plačilo le v izvršilnem postopku. V izvršilnem postopku pa bo dolžnik lahko tudi predlagal odlog izvršbe.
Predlog upraviteljice stečajnemu sodišču za odlog plačila terjatve upnika „in na prepoved izterjati terjatev po pravnomočni sodbi“ je v nasprotju z določbami ZFPPIPP in bi ga moralo stečajno sodišče zavrniti. S tem pa se izkaže, da je utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se je v konkretnem primeru glede na okoliščine primera zmotno sklicevalo na uporabo določb ZIZ o odlogu izvršbe zaradi pravne praznine ureditve tega vprašanja v stečajnem postopku kot postopku generalne izvršbe.
krivdni stroški - vročanje po elektronski poti - vročanje pisanj v varni elektronski predal - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec
Sodišče prve stopnje je pritožniku sodna pisanja pošiljalo tudi po elektronski poti, ker pa mu pisanj ni vročalo v varni poštni predal, temveč (le) po "navadni" elektronski poti, takšen način vročanja ni bil pravilen, zaradi česar prvostopenjsko sodišče ni moglo sprejeti določenih procesnih odločitev, ki jih zakon pogojuje (tudi) s pravilno vročitvijo sodnega pisanja obdolžencu (npr. sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti).