Sporazum med SFRJ in ZRN o socialnem zavarovanju člen 35.
socialno zavarovanje - pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov nemškega nosilca socialnega zavarovanja
S prvim odstavkom 35. člena Sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem zavarovanju je določeno le pravo, ki se uporabi za prehod odškodninskega zahtevka z oškodovanca na nosilca socialnega zavarovanja. Z navedeno določbo pa še ni določeno pravo, na katerem temelji sam odškodninski zahtevek. To pravo se določi glede na okoliščine primera.
upravni spor - pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Ker je bila tožnikova pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (1. in 2. odstavek 343. člena ZPP), na podlagi določbe 352. člena ZPP, v zvezi z določbo 16. člena ZUS, zavrglo kot prepozno.
ZOR člen 18, 154, 154/1, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 203, 205.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - zdrs na zasneženi dovozni rampi - krivdna odgovornost - varstvo pri delu - opustitev čiščenja snega - skrbnost povprečnega človeka - soodgovornost poškodovanca - deljena krivda - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pravilna je odločitev o deljeni odgovornosti za škodo v razmerju 50 % proti 50 %. Tožena stranka je opustila čiščenje zasnežene in poledenele nakladalne rampe. Tožnik je imel na voljo tudi druge izhode iz skladišča in ne samo dovozne rampe, kjer je tožena stranka hojo delavcev sicer planirala. Tožnik je vedel za stisnjen sneg na rampi z blagim naklonom in je hodil po njeni sredini, ne pa ob robu, kjer je bila pot varnejša. Z izbiro te poti je zanemaril pazljivost, ki se pričakuje od povprečnega človeka. Tožnikov zdrs na rampi in posledična škoda je torej v zvezi z delno odgovornostjo tako tožnika kot delodajalca.
ZKP člen 118, 118/1, 119, 119/1, 119/3, 120, 120/2, 376.
vročanje - vročitev sodbe obdolžencu, ki nima zagovornika - nadomestna vročitev - pravočasna izročitev naslovniku
Vročevalec, ki mora obdolžencu, ki nima zagovornika, vročiti sodbo, ne zadosti zakonski zahtevi iz 1. odstavka 118. člena ZKP s tem, da obdolženčevi stanodajalki naroči, naj bo obdolženec naslednjega dne ob določeni uri v stanovanju, da mu vroči sodno pisanje.
V primeru odsotnosti naslovnika vročevalec največkrat ne more vedeti, ali bodo lahko osebe iz 1. odstavka 119. člena ZKP pisanje še pravočasno izročile naslovniku. Ker tudi pri nadomestni vročitvi teče rok za pravno sredstvo od vročitve prejemniku in ne od izročitve naslovniku, je o pravočasnosti izročitve naslovniku mogoče govoriti takrat, ko ima slednji na voljo tolikšen del roka, ki mu še omogoča vložitev učinkovitega pravnega sredstva.
URS člen 120, 120/2. ZDen člen 6, 6/3, 18, 18/3, 19, 19/1-3. ZNKD člen 109. ZVKD člen 62, 79. ZON člen 85, 85/1, 163, 163/1. ZLKSDL člen 2.
denacionalizacija – ovire za vračanje v naravi – naravna znamenitost – kulturni spomenik – nepremičnine, izvzete iz pravnega prometa – vezanost na zahtevo stranke – glavna obravnava
Obstoj ovir za vračanje v naravi iz 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, je treba presojati glede na pravno ureditev, veljavno ob odločanju o denacionalizaciji.
URS člen 19, 19/3, 62. EKČP člen 6, 6/3-a.ZKP člen 8, 8/1, 8/2, 4, 4/1, 371, 371/1-3.
jezik v postopku - pravni pouk o pravici do prevajanja
Pravica do uporabe svojega jezika v postopku iz 1. odstavka 8. člena ZKP ne pomeni, da se mora procesno dejanje prevajati v materni jezik, temveč zadošča prevajanje v jezik, ki ga oseba razume.
Opustitev pouka o pravici do prevajanja iz 2. odstavka 8. člena ZKP in njegovega zapisa ter zapisa izjave obsojenca lahko pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, če je to vplivalo na zakonitost pravnomočne sodbe.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/2, 57, 57/1.ZIZ člen 62, 62/1, 62/2.
spor o pristojnosti - spor zaradi plačila najemnine - pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina - predhodni preizkus tožbe - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Navedbe strank v zvezi s krajevno pristojnostjo sodišča v nadaljnjem pravdnem postopku so upoštevne le, če so podane pred odločitvijo izvršilnega sodišča o ugovoru proti sklepu o izvršbi. Najkasneje v tem sklepu se lahko sodišče izreče za nepristojno za nadaljnji pravdni postopek in zadevo odstopi pristojnemu sodišču.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08547
ZOR člen 17, 145, 146, 147, 295, 296, 550.ZPP člen 18, 18/1, 18/3, 22, 29, 47. ZPP (1977) člen 190, 191.ZIZ člen 62, 62/2. ZIP člen 55a, 55a/2.ZMZPP člen 48, 48/1, 52, 53. ZUKZ člen 46, 46/1, 49, 50.
pogodba o leasingu - odstop pogodbe - plačilo obveznosti po pogodbi - mednarodna pristojnost - sporazum o pristojnosti avstrijskega sodišča - ugovor o nepristojnosti slovenskega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor proti sklepu o izvršbi - rok za ugovor o nepristojnosti - pravica do uporabe slovenskega jezika - prevod dokaznih listin - fotokopije - sprememba tožbe - soglasje k spremembi tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upoštevaje toženčevo prebivališče je podana pristojnost slovenskega sodišča. Ob sklicevanju na pogodbeno dogovorjeno pristojnost avstrijskega sodišča bi toženec lahko ugovarjal pristojnost slovenskega sodišča. Ker se je postopek začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine, bi toženec navedeni ugovor lahko podal najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ker tega ni storil, je molče privolil v pristojnost slovenskega sodišča, ki se zato ni moglo izreči za nepristojno. Toženčev kasnejši ugovor o nepristojnosti je bil prepozen in zato neupošteven.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Stranka ne more prvič uveljavljati odklonilnega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP šele v pritožbenem postopku, ne glede na to, kdaj je izvedela za okoliščino, ki bi utegnila vzbuditi dvom v sodnikovo nepristranskost, še toliko manj pa sme to storiti v zahtevi za varstvo zakonitosti kot izrednem pravnem sredstvu.
Ker zagovornik, ki je to funkcijo opravljal po uradni dolžnosti, niti po pozivu ni predložil obsojenčevega pooblastila za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče zahtevo zavrglo, saj jo je vložil odvetnik, ki ni zagovornik (2. odstavek 422. člena v zvezi z 2. odstavkom 423. člena ZKP).
denacionalizacija podjetja - vračanje neporavnanih terjatev
ZDen ne omogoča drugačnega vračanja morebitnih neporavnanih terjatev podržavljenega podjetja izven okvira denacionalizacije premoženja podržavljenega podjetja po določbah tega zakona, ki ureja denacionalizacijo podjetij.
Pravno relevantni okoliščini pri preklicu pogojnega odpusta in izreku enotne kazni sta glede na določbo 3. odstavka 110. člena KZ prej izrečena kazen, ki je obsojenec še ni prestal, in kazen za novo kaznivo dejanje, storjeno v času pogojnega odpusta, ki jo sodišče izreče sočasno, ko odloča o pogojnem odpustu.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - procesna predpostavka iz 30. člena ZUS
S tem, ko je tožeča stranka v upravnem postopku zahtevala odložitev izvršitve upravnega akta pri organu, pristojnem za izvršbo, ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi po 1. odstavku 69. člena ZUS. Procesno predpostavko po navedeni določbi ZUS predstavlja le zahteva, ki jo je tožeča stranka vložila pri organu, pristojnem za izvršbo med upravnim sporom.
ZBPP člen 24, 24/1-4.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS člen 72, 72/3, 74.
brezplačna pravna pomoč - ugotavljanje razlogov za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava - razlogi sodbe v nasprotju z listinami v spisu
Razlogi, ki so v nasprotju z listinami v spisu, pomenijo bistveno kršitev določb postopka. Deljena odgovornost sama zase ne pomeni izključitveni razlog pri oceni, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
denacionalizacija - vračanje zemljišč - upoštevanje dane odškodnine
Ker je bila upravičencema ob podržavljenju dana odškodnina v višini 50,66% vrednosti podržavljenega premoženja, se prejšnjima lastnikoma pravilno vrača le 49,34% zemljišča.
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
V fazi odrejanja pripora mora sodišče zgolj pretehtati, ali zbrani podatki in dokazi opravičujejo sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila določeno kaznivo dejanje. Ocena verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznega dokaza in vseh skupaj ter ugotavljanje, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja, pa je predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi potem, ko so dokazi izvedeni.
Ker sklicevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti na navedbe v drugih vlogah ne zadošča kriterijem iz 1. odstavka 424. člena ZKP, jih Vrhovno sodišče ne preizkusi.
Po določbi 3. odstavka 421. člena ZKP sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku 8 dni od dneva, ko je osumljenec prejel pravnomočni sklep o odreditvi pripora.
Ob istem dejanskem stanju je tožnica ničnost pogodbe z dne 13.11.1990 uveljavljala z več možnimi materialnopravnimi podlagami, vendar pretežno le na nivoju prepisa abstraktnih zakonskih določb.
Tudi če ne bi med obnovo hiše prišlo do porušenja cele hiše, denacionalizacijska upravičenka ne bi uspela z zahtevo za vrnitev v last in posest, ker je bila hiša v zasebni lasti. Zato med zatrjevanim protipravnim rušenjem in zatrjevano škodo ni vzročne zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS09130
URS člen 23, 23/1, 29, 42, 42/2.
pravica do združevanja - sodno varstvo pravic - sodnovarstvena zahteva - procesnopravna jamstva - pravica do obrambe - članstvo v lovski družini
Ker je v obravnavanem primeru predmet varstva ustavno zajamčena pravica do združevanja, je treba obstoj pogojev za njeno omejevanje presojati z upoštevanjem slehernemu sodnemu postopku imanentnih procesnopravnih standardov. Njihovega zniževanja ni mogoče opravičevati z morda poenostavljenimi društvenimi pravili postopka, niti z laičnostjo organov, ki odločajo v disciplinskem postopku.
dokazovanje obstoja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - listina v tujem jeziku - zavrženje vloge - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku
Če se z listinami, sestavljenimi v tujem jeziku, dokazuje obstoj zakonskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, jim je treba predložiti overjen prevod.