Tožnica je tista, ki je v upravnem postopku nosila dokazno breme (140. člen ZUP) in s tem odgovornost za uspeh dokazovanja. Ker tožnica ni izkazala, da je bila njena družina skupaj z ostalimi prebivalci izseljena iz zakonsko relevantnih razlogov, je bil njen zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja utemeljeno zavrnjen.
Če sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne upošteva, da je obdolženec med postopkom umrl, bodisi da je podatek spregledalo ali zato, ker zanj ni vedelo, to pomeni kršitev temeljne procesne predpostavke, da je kazenski postopek mogoče voditi le zoper živega obdolženca, s tem pa tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s 139. členom ZKP. Na podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče zato postopek ustavi.
Pred odreditvijo pripora namesto hišnega pripora po 4. odstavku 199.a člena ZKP ni treba opraviti kontradiktornega pripornega naroka, mora pa imeti obdolženec možnost, da se izjasni o okoliščinah, s katerimi je v predlogu za odreditev pripora v povezavi s kršitvijo hišnega pripora utemeljena trditev, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Ker je zagovornica predlagala, da se dokazni predlogi okrožne državne tožilke zavrnejo, z njihovo zavrnitvijo niso bile kršene obrambne pravice obsojenca.
Vrhovno sodišče v postopku za varstvo zakonitosti lahko ocenjuje le zakonitost izrečenih sankcij ne pa tudi njihove primernosti.
ZDen člen 5, 54, 56.ZIKS člen 145, 145č. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1. Zakon o potrditvi in spremembah Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 1. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30.
Upravičenci lahko vrnitev zaplenjenega premoženja v upravnem postopku na podlagi določb ZDen uveljavljajo ne glede na razveljavitev kazni zaplembe, v sodnem postopku na podlagi določb ZIKS pa le, če je bila ta kazen podlaga za odvzem premoženja in je bila kazen zaplembe razveljavljena. Izbira pravne podlage (in s tem postopka) za uveljavljanje vrnitve zaplenjenega premoženja v primerih, ko je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena, je na strani upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov.
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
V fazi odrejanja pripora mora sodišče zgolj pretehtati, ali zbrani podatki in dokazi opravičujejo sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila določeno kaznivo dejanje. Ocena verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznega dokaza in vseh skupaj ter ugotavljanje, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja, pa je predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi potem, ko so dokazi izvedeni.
Ker sklicevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti na navedbe v drugih vlogah ne zadošča kriterijem iz 1. odstavka 424. člena ZKP, jih Vrhovno sodišče ne preizkusi.
Po določbi 3. odstavka 421. člena ZKP sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku 8 dni od dneva, ko je osumljenec prejel pravnomočni sklep o odreditvi pripora.
denacionalizacija - vračanje zemljišč - upoštevanje dane odškodnine
Ker je bila upravičencema ob podržavljenju dana odškodnina v višini 50,66% vrednosti podržavljenega premoženja, se prejšnjima lastnikoma pravilno vrača le 49,34% zemljišča.
Pravno relevantni okoliščini pri preklicu pogojnega odpusta in izreku enotne kazni sta glede na določbo 3. odstavka 110. člena KZ prej izrečena kazen, ki je obsojenec še ni prestal, in kazen za novo kaznivo dejanje, storjeno v času pogojnega odpusta, ki jo sodišče izreče sočasno, ko odloča o pogojnem odpustu.
ZBPP člen 24, 24/1-4.ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS člen 72, 72/3, 74.
brezplačna pravna pomoč - ugotavljanje razlogov za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava - razlogi sodbe v nasprotju z listinami v spisu
Razlogi, ki so v nasprotju z listinami v spisu, pomenijo bistveno kršitev določb postopka. Deljena odgovornost sama zase ne pomeni izključitveni razlog pri oceni, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
denacionalizacija - odškodnina za arondirano zemljišče - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča
Ker je bila upravičencu ob podržavljenju dana odškodnina v višini 54% vrednosti podržavljenega zemljišča, se glede na 1. odstavek 72. člena Zden upošteva. Zato je upravičenec upravičen le do vračila 46% zemljišča.
Ob istem dejanskem stanju je tožnica ničnost pogodbe z dne 13.11.1990 uveljavljala z več možnimi materialnopravnimi podlagami, vendar pretežno le na nivoju prepisa abstraktnih zakonskih določb.
Tudi če ne bi med obnovo hiše prišlo do porušenja cele hiše, denacionalizacijska upravičenka ne bi uspela z zahtevo za vrnitev v last in posest, ker je bila hiša v zasebni lasti. Zato med zatrjevanim protipravnim rušenjem in zatrjevano škodo ni vzročne zveze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS09130
URS člen 23, 23/1, 29, 42, 42/2.
pravica do združevanja - sodno varstvo pravic - sodnovarstvena zahteva - procesnopravna jamstva - pravica do obrambe - članstvo v lovski družini
Ker je v obravnavanem primeru predmet varstva ustavno zajamčena pravica do združevanja, je treba obstoj pogojev za njeno omejevanje presojati z upoštevanjem slehernemu sodnemu postopku imanentnih procesnopravnih standardov. Njihovega zniževanja ni mogoče opravičevati z morda poenostavljenimi društvenimi pravili postopka, niti z laičnostjo organov, ki odločajo v disciplinskem postopku.