• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 24
  • >
  • >>
  • 281.
    Sodba IV Ips 65/2011
    20.9.2011
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI – PRAVO DRUŽB
    VS2005784
    ZP-1 člen 56, 56/3, 171. ZGD-1 člen 45.
    bistvene kršitve določb postopka - pisna odločba - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška - obveščanje o registrskih podatkih
    Kraj, čas, način storitve prekrška in nekatere druge okoliščine, potrebne za individualizacijo historičnega dogodka (življenjskega primera), ki ga prekrškovni organ obravnava kot prekršek, morajo biti podrobneje opisane v opisu dejanja le, če so pomembne pri pravni opredelitvi prekrška oziroma predstavljajo njegove zakonske znake.
  • 282.
    Sklep III Ips 195/2008
    13.9.2011
    PRAVO DRUŽB
    VS4001794
    ZGD člen 449, 449/3.
    družba z omejeno odgovornostjo - odpoklic poslovodje d.o.o. - razlogi za odpoklic poslovodje
    V kolikor razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu (nadzornega sveta d. d.; pri d. o. o. smiselno družbenikov ali nadzornega sveta, če ga družba ima), se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Po nasprotnem razlogovanju velja tudi sledeče: v kolikor so razlogi za odpoklic v sklepu o odpoklicu navedeni, se domneva, da je bil organ vodenja oziroma njegov član odpoklican iz utemeljenih razlogov in mora za dokazovanje nasprotnega organ vodenja ali njegov član v sodnem postopku zatrjevati in dokazati, da razlog za odpoklic ni utemeljen.

    Od nadzornega sveta d. d. (in analogno družbenikov d. o. o.) se ne zahteva, da bi razloge za odpoklic v sklepu opredelil tako podrobno, da bi morali vsebovati natančne navedbe o ravnanjih oziroma opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti. Povsem razumljivo pa ni mogoče pristati tudi na nasprotno skrajnost, ki bi dopuščala arbitrarnost s pavšalnim navajanjem razlogov za odpoklic, saj bi to lahko povzročilo pretirano trditveno in dokazno breme za organ vodenja oziroma njegovega člana, ki bi v skrajnem primeru moral dokazovati celotno svoje delovanje in sprejete poslovne odločitve.

    Dokazovanje neobstoja razlogov, navedenih v sklepu o odpoklicu je stvar dokaznega postopka v posamični pravdi. Šele v primeru spora o upravičenosti do odpravnine, ki zahteva sodno presojo utemeljenosti razlogov za odpoklic, se namreč v okviru trditvene podlage zahteva konkretizacija tožnikovih ravnanj in poslovnih odločitev, ki so podlaga sprejetemu sklepu o odpoklicu. Le na ta način se lahko organ vodenja oziroma njegov član uspešno brani z dokazovanjem ravnanja, ki je skladno z njegovimi zakonskimi in pogodbenimi dolžnostmi ter poslovnimi običaji. Pri tem mora nujno veljati, da se presoja sodišč omeji izključno na razloge, ki so bili obravnavani na seji, ki je bila podlaga sprejetemu sklepu družbenikov oziroma nadzornega sveta. Zato družba v sodnem postopku ne more naknadno uveljavljati morebitnih razlogov za odpoklic, ki v sklepu o odpoklicu niso bili navedeni.

    Navedba razlogov, kot so zapisani v predmetnem sklepu o odpoklicu, predstavlja le izpolnitev formalnega predpogoja za nadaljnjo materialnopravno presojo (ne)utemeljenosti razlogov za odpoklic. Šele z upoštevanjem in presojo navedb strank o konkretnih ravnanjih in sprejetih (poslovnih) odločitvah, ki naj bi pomenile ravnanje v skladu s predpisanimi dolžnostmi poslovodje, oziroma na nasprotni strani navedb o opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti pa je mogoča materialnopravna presoja, ali v sklepu navedeni razlogi predstavljajo (ne)utemeljene razloge za odpoklic tožeče stranke z mesta poslovodje družbe S. d. o. o.
  • 283.
    Sodba II Ips 391/2008
    8.9.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VS0014504
    OZ člen 1018. ZOR člen 1003. ZFPPod člen 27. ZGD člen 394.
    poroštvo – izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod – razmerje med porokom in izbrisanim glavnim dolžnikom – prekluzivni rok – zakonska subrogacija – prehod terjatve
    V primerih, ko porok jamči za obveznost družbe, ki je kasneje izbrisana iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod, je za presojo porokovega položaja pomembno le, ali je upnik pravočasno (v enoletnem prekluzivnem roku) uveljavil svojo terjatev do izbrisanega glavnega dolžnika. Porok, ki poravna upnikovo terjatev, namreč vstopi v njegov položaj.
  • 284.
    Sklep III DoR 46/2011
    7.9.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VS4001807
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZGD člen 250.
    dopuščena revizija - odpoklic člana uprave – utemeljeni razlogi za odpoklic – odpravnina
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Kakšen vpliv imajo za presojo obstoja krivdnih oziroma utemeljenih razlogov za odpoklic člana uprave neformalna navodila in zahteve večinskega lastnika oziroma obvladujoče družbe v primeru obstoja dejanskega koncerna?
  • 285.
    Sodba III Ips 192/2008
    6.9.2011
    PRAVO DRUŽB
    VS4001814
    ZGD člen 294, 294/2.
    člani uprave - izpodbijanje sklepov skupščine d.d. - podelitev razrešnice upravi - personalne spremembe v sestavi uprave
    Kljub strukturnim in personalnim spremembam ostaneta uprava in nadzorni svet delniške družbe še vedno isti organ vodenja in nadzora. Take spremembe so sicer lahko razlog za odločanje o razrešnici posameznih članov, vendar le, če so izpolnjene predpostavke po določbi drugega stavka prvega odstavka 294. člena ZGD, po kateri se lahko glasuje ločeno o razrešnici posameznih članov, če tako odloči skupščina ali če to zahtevajo delničarji, katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega kapitala.
  • 286.
    Sodba III Ips 10/2009
    6.9.2011
    PRAVO DRUŽB
    VS4001800
    ZGD člen 113, 113/3, 437, 437/5.
    družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika – izplačilo poslovnega deleža – analogna uporaba določb o plačilu deleža družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – metoda bodočih donosov – metoda likvidacijske vrednosti – izračun vrednosti poslovnega deleža
    Določba petega odstavka 437. člena ZGD pravno izčrpno, jasno in neposredno ureja položaj dosedanjega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, določba 113. člena pa isto vprašanje ureja za izločenega družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo. Metoda bodočih donosov je ena od metod, uveljavljenih v ekonomski stroki, s katero se ocenjuje današnja tržna vrednost.
  • 287.
    Sklep III Ips 76/2008
    6.9.2011
    PRAVO DRUŽB
    VS4001783
    ZPre-1 člen 68, 69. Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 15.
    prevzem - izključitev manjšinskih delničarjev iz delniške družbe - odpravnina
    Po prepričanju Vrhovnega sodišča je lahko namen določb drugega odstavka 68. in drugega odstavka 69. člena ZPre-1 le eden: v predpisanem poprevzemnem obdobju dati glavnemu delničarju pravico do izključitve manjšinskih delničarjev, manjšinskim delničarjem pa do izstopa iz ciljne družbe pod enakimi pogoji, kot so veljali za ostale delničarje na podlagi prevzemne ponudbe.
  • 288.
    Sodba I Ips 278/2010
    1.9.2011
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS2005761
    ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 427. KZ člen 244, 244/1. ZGD člen 416, 430, 446.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - kršitev kazenskega zakona - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - soglasje družbenika - zloraba položaja ali pravic - prenos poslovnega deleža - vpis v sodni register - pravica družbenika do informacije in vpogleda - zmanjšanje osnovnega kapitala - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev

    Soglasje družbenika oziroma njegovo strinjanje s poslom lahko vpliva na obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ.

  • 289.
    Sklep VIII DoR 41/2011
    12.7.2011
    DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VS3004934
    ZGD člen 258. ZGD-1 člen 263, 515. ZDR člen 182. ZPP člen 367a.
    predlog za dopustitev revizije – odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o. - delovno razmerje
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se odškodninska odgovornost direktorja gospodarske družbe, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, presoja na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih ali Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1 oziroma ZGD).
  • 290.
    Sklep III DoR 115/2010
    5.7.2011
    PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4001769
    ZPP člen 367b, 367b/5. ZGD-1 člen 501, 501/1.
    predlog za dopustitev revizije - formalni pogoji za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - izpodbijanje sklepov skupščine – zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Upoštevaje razloženo, predlagateljica ni zadostila formalnemu kriteriju iz petega odstavka 367.b člena ZPP – sklicevala se je namreč na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi še iz časa pred uveljavitvijo ZGD-F.
  • 291.
    Sklep III DoR 85/2010
    5.7.2011
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4001735
    ZGD člen 651. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - prenos delnic – prodaja delnic v izvršilnem postopku
    Revizijsko sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede pravnih vprašanj, sumarno opredeljenih v izreku tega sklepa. Ti dve vprašanji vsebinsko izhajata iz vprašanj v predlogu za dopustitev revizije in njihove utemeljitve.
  • 292.
    VSRS Sklep II Ips 48/2011
    16.6.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS00001450
    ZPP člen 101, 101/1, 339, 339/2, 339/2-11. Zakon o registru firm (Republika Avstrija) paragraf 40. ZIZ člen 15.
    zahteva za varstvo zakonitosti - spor z mednarodnim elementom - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - pooblastilo za zastopanje - veljavnost pooblastila - procesno dejanje - lex fori - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Veljavnost (procesnega) pooblastila se presoja po lex fori, konkretno torej po slovenskem pravu (tudi če sta pooblastitelj in/ali pooblaščenec tuji osebi).

    Po določbi prvega odstavka 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo za zastopanje, ki ga je dala.
  • 293.
    Sodba II Ips 542/2007
    26.5.2011
    PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0014804
    ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/1, 398/2, 456. ZGD-1 člen 425, 425/2, 429, 429/1, 429/2, 522. ZPP člen 205, 208, 208/1.
    prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku – uveljavitev terjatve zoper družbenika – materialni prekluzivni rok – začetek teka roka – objava vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra – prekinitev in nadaljevanje pravde
    Začetek teka prekluzivnega roka iz drugega odstavka 394. člena ZGD je vezan na objavo vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.

    Za zadostitev zakonskemu standardu uveljavljanja terjatve iz drugega odstavka 394. člena ZGD zadošča že tožnikov predlog sodišču, da družbenika izbrisane družbe povabi v postopek. Na kakšen način to stori, ni toliko pomembno. Bistveno je, da v tej smeri aktivno ravna in da nadaljevanje postopka zoper konkretnega družbenika predlaga oziroma zahteva znotraj enoletnega prekluzivnega roka.
  • 294.
    Sklep III Ips 88/2010
    17.5.2011
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS4001755
    OZ člen 922, 922/3
    zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - védenje pravne osebe - pozitivno védenje za nastanek zavarovalnega primera - alter ego doktrina - retroaktivno zavarovanje

    Za presojo
    pozitivnega
    védenja pravne osebe o nastanku zavarovalnega primera je potrebno upoštevati, da gre za gospodarsko družbo.


    Izhodišče za iskanje odgovora na vprašanje, kdaj lahko védenje fizičnih oseb, ki delujejo za gospodarsko družbo, pripišemo védenju gospodarske družbe, je

    alter ego

    doktrina. V pojem

    alter ega

    gospodarske družbe sodijo v prvi vrsti osebe, ki jih kot take opredeljuje statusno pravo gospodarskih družb. To so osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo.

    Njihovo védenje se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Zaradi obsežnosti poslovodenja, predvsem v srednjih in večjih gospodarskih družbah, pa so pristojnosti poslovodstva pogosto delegirane osebam izven najožje poslovodne strukture. Takšna delegacija pristojnosti je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja

    pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo: (poenostavljeno) kolikor se obseg

    informacij poslovodstva na eni strani zmanjšuje, se na drugi strani povečuje pri osebah, ki opravljajo delegirane pristojnosti, ker je sestavni del opravljanja le-teh zbiranje najrazličnejših informacij. Vendar, delegacija pristojnosti v načelu ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe v smislu zanašanja, da te odgovornosti ni, ker poslovodstvu in s tem gospodarski družbi določena informacija ni znana in je zato ni dolžna upoštevati. Gospodarska družba zaradi značilnosti svoje formalne strukture ne sme postati sredstvo za izogibanje odgovornosti za ravnanje oseb iz njenega personalnega substrata, ki lahko škodi tretjim. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na osebe, ki so v hierarhiji formalne strukture gospodarske družbe nižje, to je izven kroga poslovodstva, če te osebe izvršujejo dodeljene pristojnosti samostojno, brez naknadne obveznosti potrditve s strani nadrejenih.



    Doktrina

    alter ego

    pa ne izključuje pomena védenja posameznikov

    znotraj

    gospodarske družbe, katerih delegirano delovno področje je med drugim povezano tudi s sklepanjem zavarovalnih pogodb, ki so potrebne za realizacijo določenega posla oziroma poslovnega razmerja, četudi te niso zadolžene za samo sklenitev zavarovalne pogodbe. Njihovo védenje, če gre za retroaktivno zavarovanje, bo mogoče pripisati gospodarski družbi, (1) če vedo za nastanek določenega dogodka in (2) da nastali dogodek sodi v okvir določene zavarovalne pogodbe, ki naj se sklene v okviru izvrševanja obveznosti po pogodbi, katere sklepanje jim je bilo delegirano s strani poslovodstva.

  • 295.
    Sodba III Ips 18/2011
    17.5.2011
    PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4001731
    ZPP člen 7, 214, 347, 347/3-1. ZGD-1 člen 310, 395.
    izpodbojnost sklepov skupščine – pooblastilo za glasovanje na skupščini – organizirano zbiranje pooblastil – dokazovanje neprerekanih dejstev – odločanje sodišča druge stopnje izven obravnave – dokazna ocena listin – pravica do izjave v postopku
    Tožena stranka ni zanikala navedbe, da pooblastilo ni vsebovalo sestavin, ki jih določa tretji odstavek 310. člena ZGD-1, zato to dejstvo ni bilo predmet dokazovanja (drugi odstavek 214. člena ZPP) in ga je drugostopenjsko sodišče lahko vzelo za podlago svoje odločitve tudi na nejavni seji, ne da bi s tem prikrajšalo toženo stranko za pravico do izjave.

    Iz prvega in drugega ter šestega odstavka 310. člena ZGD-1 bi se res dalo razumeti, da je odločilen namen, s katerim se dajejo oziroma zbirajo pooblastila, ne pa že kar okoliščina, da je posamezen pooblaščenec zbral pooblastila več kot 50 delničarjev. Kakšni so bili razlogi, da so se delničarji, kupec delnic in pooblaščenec namenili zbrati tolikšno število pooblastil in kakšen cilj pri tem zasleduje tisti, ki zbira pooblastila, pa glede na besedilo določb prvega in drugega odstavka 310. člena ZGD-1 ni odločilno.
  • 296.
    Sodba G 29/2010
    16.5.2011
    PRAVO DRUŽB
    VS4001738
    ZPre-1 člen 75, 75/2. ZPre-1B člen 6. ZTFI člen 551, 551/1, 551/2. ZGD-1 člen 529, 529/2, 530, 530/2.
    prevzemi - prepoved usklajenega delovanja - koncernsko povezane družbe - obveznost dati prevzemno ponudbo - začetek veljavnosti ZPre - 1 za konkretno družboo
    Prepoved usklajenega delovanja predstavlja zapisano pravilo, ki ga je treba razlagati elastično, vendar enoznačno. V nasprotnem primeru bi namreč izgubilo naravo in moč predpisa: na podlagi pravila ne bi bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja.

    Vrhovno sodišče kot pravilno sprejema razlago Agencije, da »so se za družbo in za njene delničarje začele uporabljati določbe ZPre-1 šele z novelo Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 68/08 – ZPre-1B), ki je stopila v veljavo 9. 7. 2008. To pa pomeni, da so lahko delničarji v družbi pred tem datumom pridobili deleže glasovalnih pravic, ki so višji od 25-odstotkov, pa zanje ni nastopila obveznost izstavitve prevzemne ponudbe. Ta obveznost bi zanje nastopila šele, ko bi se delež glasovalnih pravic, skladno s 6. členom ZPre-1B, povečal (s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1). Iz dejanskih ugotovitev Agencije namreč izhaja, da se krogu oseb, ki delujejo usklajeno od januarja 2007, delež glasovalnih pravic v družbi ni povečal, saj »nihče od navedenih oseb ni pridobil nobene nove glasovalne pravice v družbi (razvidno iz podatkov KDD).
  • 297.
    Sklep G 4/2010
    19.4.2011
    BANČNO JAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VS4001716
    ZBan-1 člen 250, 250/1-8, 250/3, 250/4. ZTFI člen 301, 506, 506/2. ZGD-1 člen 623, 623/4, 625, 625/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 64, 64/2.
    poslovanje borznoposredniške družbe - prepoved opravljanja investicijskih storitev izvrševanja naročil za račun strank – oddelitev – pravni ali dejanski (ekonomski) interes – hipotetična bodoča ravnanja – pravni interes za ugotovitveno odločbo – oddelitev družbe
    Tožnica z oddelitvijo ni prenehala, je pa prenehala opravljati investicijske storitve in posle. Zato izpodbijanja prepoved več ne posega v njen pravni položaj, saj več ne opravlja investicijskih storitev in poslov, katerih opravljanje ji je bilo prepovedano z odločbo Agencije. Zato ugotovitev morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zanjo ni več pravno pomembna. Tožnica namreč zgolj z ugotovitvijo morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zase ne bi mogla doseči izboljšanja pravnega položaja, medtem ko izboljšanje pravnega položaja za druge (za oddeljeno novoustanovljeno borznoposredniško družbo ni pravno relevantno.

    Kakšnega drugega pravno upoštevnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe tožnica ni substancirala. Tako iz njenih navedb ni razbrati, da bi z uveljavljanjem nezakonitosti izpodbijane prepovedi zasledovala pravni interes do povrnitve škode (po ZUS-1) oziroma odškodnine (v pravdnem postopku). Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine (s strani tožnice). Zato Vrhovno sodišče ni upoštevalo nekonkretiziranega sklicevanja tožnice na vpliv izrečenega ukrepa na njeno dobro ime in ugled ter hipotetičnega na upoštevanje ugotovitev o kršenju dolžnosti v drugih postopkih.

    Zatrjevanje hipotetičnih, bodočih ravnanj oziroma posplošeno zatrjevanje morebitnih bodočih dogodkov ne more biti podlaga za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost upoštevanja ugotovljenih kršitev dolžnosti v drugih postopkih.
  • 298.
    Sklep III DoR 10/2011
    29.3.2011
    PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4001699
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 367c/3. ZGD-1 člen 295, 390.
    dopuščena revizija – preklic skupščine – veljavnost preklica skupščine
    Ali je bil preklic skupščine delničarjev tožene stranke veljaven, čeprav niti ZGD-1 niti statut tožene stranke ne določata oblike in postopka preklica skupščine?
  • 299.
    Sodba III Ips 105/2008
    29.3.2011
    PRAVO DRUŽB
    VS4001690
    ZGD člen 439. ZGD-1 člen 503.
    družba z omejeno odgovornostjo - tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe – družbeniška tožba – subsidiarnost – pristojnost skupščine družbe z omejeno odgovornostjo
    ZGD je opredelil, da družbeniki (med drugim) odločajo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti družbenikom ali poslovodjem (osma alineja 439. člena ZGD) na skupščini. S tem je zakonodajalec izrazil obenem, da je skupščina družbe z omejeno odgovornostjo tisti organ družbe, ki naj razpravlja o notranjih nesoglasjih, vzrokih zanje in (med drugim) z odgovornostjo za posledice javnega razkritja teh nesoglasij v postopkih na sodišču (kar ne bo moglo biti brez posledic na odnose znotraj družbe) sprejema odločitve o uveljavljanju tožbenih zahtevkov proti družbenikom ali poslovodji, če sporov na skupščini ne bi bilo mogoče razrešiti. Odsotnost ureditve tožbe družbenika v svojem imenu in za račun družbe v ZGD ne more biti razlog, da bi zaobšli to pristojnost skupščine družbe z omejeno odgovornostjo.
  • 300.
    Sodba G 20/2009
    28.3.2011
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – PRAVO DRUŽB – UPRAVNI SPOR
    VS4001734
    ZPre-1 člen 4, 6, 75. ZPre-1B člen 6.
    prevzemi – usklajeno delovanje – prevzemni prag – prepoved uresničevanja glasovalnih pravic – prevzem delnic – premalo izplačane plače – delniška nakupna opcija
    Določba 6. člena Zpre-1B zahteva izpolnitev dveh kumulativnih pogojev za obvezno prevzemno ponudbo. Poleg namere prevzemnika po pridobivanju vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic, mora priti tudi do povečanja deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.

    Za nastop obveznosti prevzemne ponudbe ne zadošča gola namera, ki bi ob nadaljnji pridobitvi rezultirala v povečanje glasovalnih pravic.

    Pri zahtevkih za prevzem delnic iz naslova premalo izplačanih plač ne gre za delniško nakupno opcijo.
  • <<
  • <
  • 15
  • od 24
  • >
  • >>