CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VS4001669
ZPP člen 339, 339/2-3, 371, 371/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48. ZSReg člen 8, 8/1.
sodna pristojnost - odstop poslovodje - neobstoj sklepa skupščine o prenehanju funkcije poslovodje - izbris poslovodje iz sodnega registra
Če lahko poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije (konstitutivni učinek), mu je treba v primeru, ko skupščina ali drug pristojen organ na podlagi njegove odstopne izjave ne sprejeme sklepa iz 48. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ki je podlaga za njegov izbris iz sodnega registra (deklaratorni učinek), zagotoviti sodno varstvo. To je nenazadnje utemeljeno tudi na načelu zaupanja, v skladu s katerim se lahko vsak zanese, da so podatki, vpisani v sodni register, pravilni (8. člen ZSReg), in na javnem interesu, da se javno dostopno registrsko stanje uskladi z dejanskim stanjem v družbi.
predhodno vprašanje – izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod
Da bi bilo mogoče izbris družbe v tej zadevi šteti za predhodno vprašanje, bi moralo do izbrisa družbe priti že ob odločanju v tej zadevi in tako ne zadostuje, da bo do izbrisa družbe šele prišlo.
ZZZDR člen 51, 51/2, 58/1, 58/2, 59/1, 59/2. ZGD člen 418, 418/4.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - poslovni delež v družbi - delitev poslovnega deleža - izstavitev listine za vpis poslovnega deleža v sodni register - delež v skupnem premoženju - nagrada za uspešno delo zakonca kot skupno premoženje
Vsa plačila in nagrade, ki jih eden od zakoncev pridobi v zvezi z delom, so skupno premoženje.
Skupno premoženje se sicer lahko deli tudi tako, da se vzpostavi solastnina, vendar pa tak način delitve pri poslovnem deležu odpade. Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko poslovni delež sporazumno razdelita, če to dovoljujejo pravila družbene pogodbe, in sicer tako, da se deli obstoječi poslovni delež na dva nova poslovna deleža.
razveljavitev sklepa skupščine – izpodbojnost – družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo – odvzem glasovalne pravice na skupščini – preglasovanje udeležencev družbeniške pogodbe – glasovanje v imenu družbenikov – individualna pooblastila družbenikov za glasovanje
S preglasovanjem na sestanku družbenikov – udeležencev družbeniške pogodbe družbenikom družbe z omejeno odgovornostjo ne bi bilo mogoče odvzeti glasovalne pravice na skupščini, tudi če bi pogodba tako določbo vsebovala (pa je v tem primeru ni).
razveljavitev sklepa skupščine – družba z omejeno odgovornostjo – posledice nesklepčnosti pri sprejemanju izpodbijanega sklepa
V primeru, ko je bil negativni sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo razveljavljen zato, ker je bila napačno ugotovljena sklepčnost in zato ni bilo jasno, s kakšnim številom glasov je bil sprejet, to ne pomeni, da je bil avtomatično sprejet vsebinsko nasprotni („pozitivni“) sklep.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - poslovodja - soglasje skupščine - pridobitev lastnega deleža - odsotnost soglasja skupščine - pooblastila za zastopanje družbe - statusno pravne posledice za učinkovitost zastopanja v obligacijskem razmerju
V korporacijskem, notranjem razmerju mora poslovodja pridobiti sklep skupščine, s katerim družbeniki izrazijo strinjanje s pridobitvijo lastnega deleža, četudi družbena pogodba ne vsebuje izrecne določbe, ki bi urejala takšno situacijo, razen če se družbeniki v družbeni pogodbi tovrstnemu soglasju ali odobritvi izrecno odrečejo, tako da prepustijo poslovodji, da se o pridobitvi lastnega deleža odloči samostojno in na lastno odgovornost.
Uporaba drugega odstavka 32. člena ZGD v obligacijskih razmerjih med osebami, ki so obenem tudi udeleženci korporacijskega razmerja, bi tako v primeru izjave volje zakonitega zastopnika v nasprotju z internimi omejitvami lahko nudila pravno varstvo (i) zlorabi pooblastil za zastopanje in (ii) pogodbeni stranki družbe, ki se ni upravičena sklicevati na načelo varnosti pravnega prometa, ker so ji bile interne omejitve zastopanja poznane in ki ji prav zato ne gre varstvo po obligacijskem pravu v podobni situaciji (prim. 72. člen OZ).
ZSReg člen 8, 8/2, 33, 41. ZGD-1 člen 256, 268, 268/1, 276. OZ člen 5, 14, 90, 90/2, 94.
konvalidacija - načelo vestnosti in poštenja - sklep nadzornega sveta - sankcije za primer neveljavnosti sklepa nadzornega sveta - analogna uporaba OZ - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register - razlog za pomanjkanje pravnega interesa - splošni interes delničarstva za zakonito poslovanje delniške družbe - časovno neomejeno uveljavljanje ničnosti
Če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, lahko pride v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti. Le če so okoliščine posameznega primera v bistvenem podobne zakonsko urejenemu dejanskemu stanu, lahko utemeljimo analogno (in na podlagi 14. člena OZ smiselno) uporabo sankcij, ki jih pozna domače obligacijsko pravo za neveljavnost pogodb, v primeru domnevno »neveljavnih« sklepov nadzornega sveta z oblikovalnim učinkom.
Položaj tožeče stranke, ki kot delničar tožene stranke izpodbija veljavnost sklepov nadzornega sveta, ni primerljiv z nobenim izmed položajev, v katerem ima pogodbena stranka po OZ zahtevek na razveljavitev pogodbe.
Tožeča stranka je trdila (in predlagala dokaze), da je bila v postopku oblikovanja izpodbijanih sklepov kršena temeljna zapoved za vzpostavitev formalne strukture delniške družbe, katere smisel je ustrezno in uravnoteženo upoštevanje (med drugimi) tudi interesov delničarjev, ter s to pomanjkljivostjo utemeljevala tožbo na ničnost vpisa v sodni register. To v načelu zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register, saj ta drugače odprave posledic zatrjevanega nezakonitega stanja v delniški družbi, katere delničar je, niti ne more doseči.
Splošni interes delničarja, da delniška družba posluje zakonito, ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost sklepa nadzornega sveta.
Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) v razmerju med strankami civilnopravnega razmerja terja, da prizadeta stranka notificira svoje stališče o ničnosti pravnega posla. Sklicevanje na pravilo o (načelno) časovno neomejeni pravici do uveljavljanja ničnosti (93. člen OZ) zato ne bi smelo biti uspešno, če bi se ta pravica uveljavljala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, to je takrat, ko bi zavezanec zaradi vseh okoliščin primera, vključno s potekom časa, lahko upravičeno računal, da ne bo izpostavljen sankciji ničnosti sklepa nadzornega sveta, ker je upravičenec s svojim obnašanjem in odlašanjem vzbujal vtis, da ničnosti ne bo uveljavljal.
ZGD člen 232, 394, 394/2, 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 37. OZ člen 376. ZPP člen 339, 339/1, 370, 370/1.
izbris družbe iz sodnega registra – izbris družbe zaradi neuskladitve z ZGD – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – aktivni družbenik – prekluzivni rok - prenos delnic – prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Enoletni rok za uveljavljanje terjatev do delničarjev je prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom preneha sama pravica in ne le pravica do pravnega varstva, kot je to v primeru zastaralnih rokov. Zakon načina uveljavljanja terjatve ne predpisuje, v vsakem primeru pa je potrebna določena aktivnost s strani upnikov, ki pa ni omejena zgolj na vložitev tožbe, temveč so pravno upoštevne tudi druge oblike upnikove aktivnosti, kot je na primer predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenike oziroma delničarje izbrisane družbe.
V primeru neuskladitve družbe z določbami ZGD družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetnik (šesti odstavek 580. člena ZGD), razen če dokažejo, da so bili zgolj pasivni družbeniki.
ZGD-1 člen 40, 40/2, 512. ZNP člen 21. ZRev-2 člen 38.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - skrben pregled poslovanja - določitev prodajne cene poslovnega deleža - pomoč tretjega - varstvo poslovne skrivnosti
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja.
Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni
predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo.
Pri opravi vpogleda mu je lahko v pomoč tretja oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje, npr. odvetnik, računski ali davčni svetovalec. Odklonitev te možnosti bi pravico družbenika po prvem odstavku 512. člena ZGD-1 lahko izvotlila.
Vpogled v knjige in spise družbe po naravi stvari vključuje tudi možnost vpogleda v podatke, ki so poslovna skrivnost. Glede na to, da je družbenik že po splošnih pravilih ZGD-1 dolžan varovati podatke, ki so poslovna skrivnost, mu vpogleda v dokumentacijo družbe zgolj zaradi obstoja objektivne možnosti posredovati zaupne podatke nepooblaščenim osebam ni dopustno omejevati.
Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti veže tudi strokovno usposobljeno osebo, s katero si družbenik pri vpogledu lahko pomaga. Če gre za revizorja, takšna dolžnost izhaja že iz 38. člena Zakona o revidiranju-2 (v nadaljevanju ZRev-2), v vsakem primeru pa tudi zanj veljajo splošne določbe ZGD-1 o varovanju poslovne skrivnosti (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Družba lahko razglasi, da so poslovna skrivnost podatki, ki bi utegnili biti razkriti v poročilu o skrbnem pregledu, ter na ta način naznani, da ne smejo postati javno dostopni.
ničnost sklepa skupščine - sklep skupščine delniške družbe - izpodbojnost sklepa skupščine - preklic sklica skupščine, sklicane na zahtevo delničarjev - zasedanje skupščine v drugih prostorih - upravičenja uprave delniške družbe - soglasje skupščine k odsvojitvi sredstev družbe
Uprava je s sklicem skupščine izpolnila svojo posebej opredeljeno dolžnost, povezano z vodenjem delniške družbe. ZGD-1 je v prvem odstavku 296. členu (v zvezi s prvim odstavkom 295. člena) namreč smiselno določal, da uprava mora v takem primeru sklicati skupščino. V nasprotju s smislom dolžnosti sklica skupščine s strani uprave za tak primer pa bi bilo, da bi imela uprava kot (formalni) sklicatelj samo zato tudi neomejeno pooblastilo, da lahko skupščino nato po svoji presoji prekliče.
ZGD-1 v sedmem odstavku 395. člena daje upravičenje za izpodbojni tožbeni zahtevek (med drugim) »poslovodstvu.« Upravičenje »poslovodstva« je utemeljeno s kontrolno funkcijo tega organa delniške družbe. Zato gre organu, ki ima dolžnost kontrolne funkcije. Posamezni član tega organa po 2. alineji sedmega odstavka 395. člena ZGD-1 nima subjektivne pravice do izpodbojnega tožbenega zahtevka.
Če je zakonodajalec vezal (i) veljavnost določenih pogodb na soglasje delničarjev (prvi odstavek 330. člena ZGD-1, ki je veljal ob sklicu sporne skupščine) oziroma je z uveljavitvijo novele ZGD-1A (ii) za sklenitev tovrstnih pogodb zakonodajalec zapovedal sprejetje sklepa skupščine delniške družbe (4. člen novele ZGD-1A, ki je začela veljati 31. 1. 2008), odklonitev soglasja delničarjev k posamezni tovrstni pogodbi v sklepu skupščine samo zase ne more biti razlog za ničnost sklepa skupščine iz tretje alineje 390. člena ZGD-1. Drugačno razumevanje tretje alineje 390. člena ZGD-1 bi nasprotovalo smislu in namenu prvega odstavka 330. člena ZGD-1.
direktor – izvršitev sklepov skupščine – poročanje nadzornemu svetu - razrešitev direktorja – plačilo odpravnine
Tožnik je bil dolžan izvršiti sklepe skupščine o razrešitvi in imenovanju novih članov nadzornega sveta, ne glede na to, da je bila glede teh sklepov vložena izpodbojna tožba. Tako ugotovitev ničnosti sklepa skupščine kot razveljavitev izpodbojnega sklepa učinkujeta šele s pravnomočnostjo sodbe.
Poslovodja oziroma direktor d.o.o. mora poročati nadzornemu svetu na njegovo zahtevo o vseh vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe. Ta obveznost zajema tudi posredovanje dokumentacije o poslovanju.
Na podlagi prvega odstavka 449. člena ZGD poslovodja oziroma direktor d.o.o. vodi družbo na lastno odgovornost. Glede na to se tožnik v zvezi z realizacijo sklepov skupščine in nadzornega sveta tožene stranke ne more razbremeniti s sklicevanjem na nasvete profesionalne pravne pomoči, saj v okviru vodenja družbe na lastno odgovornost prevzema tudi odgovornost za izbiro pravne pomoči in za lastne sposobnosti za vodenje poslov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014114
ZGD člen 476/3. ZPP člen 311, 311/1. ZOR člen 154, 186. OZ člen 131, 165.
odgovornost zastopnika obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe – zapadlost odškodninske obveznosti – stečaj odvisne družbe - preuranjenost tožbe
Začetek stečajnega postopka odvisne družbe načeloma res pomeni, da upnik ne bo poplačan v celoti, vendar mu to še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka od zakonitega zastopnika obvladujoče družbe. Upnik bo šele z zaključkom stečajnega postopka vedel, v kolikšni meri bodo poplačane njegove terjatve, torej kolikšen bo obseg škode.
OZ člen 631. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov člen 5. ZJG člen 2.
naročnik po zakonu o javnih naročilih – gradnja avtocest - podjemna pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika – odstop terjatve – zapadlost terjatve - ugovor nezapadlosti
Ker naročnik vtoževanega zneska (še) ni dolgoval prevzemniku javnega naročila, ga tudi tožeči stranki, kot podizvajalcu (še) ni bil dolžan plačati.
ZGD-1 člen 5, 5/1, 425, 425/2, 429, 429/1, 429/2, 522. ZSReg člen 43.
rok - izbris družbe iz sodnega registra - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje d.o.o. po skrajšanem postopku - začetek teka prekluzivnega roka materialnega prava - objava vpisa izbrisa družbe
Opredelitev začetka teka prekluzivnega roka materialnega prava v drugem odstavku 425. člena ZGD-1 se nanaša na objavo vpisa izbrisa družbe iz registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 39, 41, 41/1, 41/2, 215, 339, 339/2-8, 339/2-14, 377, 490.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno in dokazno breme - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije v gospodarskih sporih - vodenje poslov - dolžnost članov uprav gospodarskih družb - odgovornost poslovodstva za opustitve
Kaj je tisto, kar bi bil moral oškodovalec storiti, in koliko določno mora to za sklepčnost odškodninskega zahtevka zaradi opustitve navesti tožnik, pa je odvisno od vsebine norme, ki predpisuje dolžno ravnanje. Če bi bilo tudi v primeru opustitev dokazno breme povezano s trditvenim, bi moral tožnik dokazati negativno dejstvo, česar pa od njega ni mogoče zahtevati (negativa non sunt probanda).
Kaj predstavlja „vodenje poslov“ in kakšna vestnost in skrbnost pri tem se zahteva od članov uprave, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej in medsebojno povezano. Pretirano stroge zahteve do članov uprave bi lahko predstavljale hladno prho za potrebno podjetnost, ki je nujno zvezana tudi s tveganji. Vendar v tem primeru ni šlo za poslovno odločitev, ki bi se pozneje izkazala za zgrešeno, ampak za opustitev dolžne skrbnosti – ki je imela povsem jasne in predvidljive posledice.
Člani uprave se ne morejo zgolj s posplošenim sklicevanjem, da izvajanje posameznih opravil ne sodi v delokrog uprave, izogniti odgovornosti za (ne)dosego rezultata pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti gospodarske družbe, ki niso del rutine v rednem poslovanju, ampak predstavljajo posle, ki imajo za družbo poseben pomen in lahko povzročajo ekonomske učinke, ki odstopajo od učinkov vsakodnevnega poslovanja družbe.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394, 394/1. OZ člen 1019.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - prenehanje obveznosti - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - poroštvo - aktivni družbenik izbrisane družbe - zastaranje
Odgovornost družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti se ne presoja le v odvisnosti od vpliva, ki so ga ti dejansko imeli na poslovanje družbe in nastanek obveznosti družbe, temveč zlasti od okoliščine, ali so tak vpliv lahko imeli.
prenehanje pravdne stranke – pravna oseba – prenehanje zaradi zaključka stečajnega postopka – izbris pravne osebe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje pravdnega postopka – pravno in procesno nasledstvo – procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Za obravnavano zadevo (za zavrženje tožbe) ni pomembno, ali je bil tožnik obveščen o zaključku stečajnega postopka, temveč le, da tožena stranka ne obstaja (več) in da nima pravnih naslednikov, ne po zakonu ne po navedbah tožnika.
ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/1, 75, 75/2, 76. URS člen 2. ZGD-1 člen 390, 395, 395/1-2.
prevzemi - prevzemna ponudba - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - dolžnost dajanja prevzemne ponudbe
Tudi s pomočjo razlage, ki je prijazna do Ustave, je Vrhovno sodišče zato prišlo do zaključka, da je treba določbo drugega odstavka 75. člena ZPre-1, po kateri so morale osebe, ki so dosegle prevzemni prag v ciljni družbi pred uveljavitvijo ZPre-1, pa po določbah ZPre niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, vseeno dati prevzemno ponudbo v skladu z določbami ZPre-1, če so po uveljavitvi ZPre-1 nameravale pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, razlagati tako, da so bile dolžne dati prevzemno ponudbo le tiste osebe, ki so po uveljavitvi ZPre-1 sklenile prodajne pogodbe in pridobile vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, ne pa tudi tiste, ki so sklenile prodajne pogodbe že pred uveljavitvijo ZPre-1, a do uveljavitve ZPre-1 pogodbe še niso bile izpolnjene.
sklep skupščine delniške družbe - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe - vpogled v gradivo za skupščino - kršitev pravice delničarjev do obveščenosti - kršitev načela dobre vere in poštenja - izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
Če »gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine«, gre namreč za kršitev postopka v zvezi s sprejetjem sklepa skupščine, ne pa vsebine samega sklepa. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbijanja, ne pa ničnosti.
V obravnavani zadevi je šlo za neobveščenost o zadevah družbe, za neposredovanje podatkov, potrebnih za presojo posameznih točk dnevnega reda, ne pa za zavrnitev odgovora na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na skupščini, za zavrnitev na skupščini zahtevanih podatkov.
Ker je tožeča stranka
vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, je njeno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Tožeča stranka se je namreč očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevano informacijo. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala.