TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožba zoper odločbo tožene stranke 06011-58/2009-1 z dne 18. 12. 2009 se zavrže.

Tožba zoper odločbo tožene stranke 06011-58/2009-3 z dne 1. 3. 2010 se zavrže.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Tožnica z oddelitvijo ni prenehala, je pa prenehala opravljati investicijske storitve in posle. Zato izpodbijanja prepoved več ne posega v njen pravni položaj, saj več ne opravlja investicijskih storitev in poslov, katerih opravljanje ji je bilo prepovedano z odločbo Agencije. Zato ugotovitev morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zanjo ni več pravno pomembna. Tožnica namreč zgolj z ugotovitvijo morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zase ne bi mogla doseči izboljšanja pravnega položaja, medtem ko izboljšanje pravnega položaja za druge (za oddeljeno novoustanovljeno borznoposredniško družbo ni pravno relevantno.

Kakšnega drugega pravno upoštevnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe tožnica ni substancirala. Tako iz njenih navedb ni razbrati, da bi z uveljavljanjem nezakonitosti izpodbijane prepovedi zasledovala pravni interes do povrnitve škode (po ZUS-1) oziroma odškodnine (v pravdnem postopku). Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine (s strani tožnice). Zato Vrhovno sodišče ni upoštevalo nekonkretiziranega sklicevanja tožnice na vpliv izrečenega ukrepa na njeno dobro ime in ugled ter hipotetičnega na upoštevanje ugotovitev o kršenju dolžnosti v drugih postopkih.

Zatrjevanje hipotetičnih, bodočih ravnanj oziroma posplošeno zatrjevanje morebitnih bodočih dogodkov ne more biti podlaga za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost upoštevanja ugotovljenih kršitev dolžnosti v drugih postopkih.