TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi, sklepa sodišča druge in prve stopnje se razveljavita v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi predloga za opravo skrbnega pregleda poslovanja ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se zahteva za varstvo zakonitosti zavrže.

Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja.

Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni

predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo.

Pri opravi vpogleda mu je lahko v pomoč tretja oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje, npr. odvetnik, računski ali davčni svetovalec. Odklonitev te možnosti bi pravico družbenika po prvem odstavku 512. člena ZGD-1 lahko izvotlila.

Vpogled v knjige in spise družbe po naravi stvari vključuje tudi možnost vpogleda v podatke, ki so poslovna skrivnost. Glede na to, da je družbenik že po splošnih pravilih ZGD-1 dolžan varovati podatke, ki so poslovna skrivnost, mu vpogleda v dokumentacijo družbe zgolj zaradi obstoja objektivne možnosti posredovati zaupne podatke nepooblaščenim osebam ni dopustno omejevati.

Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti veže tudi strokovno usposobljeno osebo, s katero si družbenik pri vpogledu lahko pomaga. Če gre za revizorja, takšna dolžnost izhaja že iz 38. člena Zakona o revidiranju-2 (v nadaljevanju ZRev-2), v vsakem primeru pa tudi zanj veljajo splošne določbe ZGD-1 o varovanju poslovne skrivnosti (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Družba lahko razglasi, da so poslovna skrivnost podatki, ki bi utegnili biti razkriti v poročilu o skrbnem pregledu, ter na ta način naznani, da ne smejo postati javno dostopni.