ZKP člen 166, 166/1, 178, 178/3, 178/5, 215, 216, 219, 371, 371/1-8.URS člen 29, 36, 36/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - posamezna preiskovalna dejanja - hišna preiskava - nedotakljivost stanovanja - odredba o hišni preiskavi - navzočnost obdolženca pri preiskavi - imetnik stanovanja - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati
Določba petega odstavka 178. člena ZKP, da mora preiskovalni sodnik na primeren način obvestiti državnega tožilca, obdolženca, zagovornika in oškodovanca, kdaj in kje bodo opravljena preiskovalna dejanja, pri katerih so navzoči, razen če bi bilo nevarno odlašati, ne zahteva od preiskovalnega sodnika, da mora te procesne subjekte povabiti z vabilom; preiskovalni sodnik jih sme obvestiti tudi na drug primeren način (ustno, telefonično, po telefaksu, elektronski pošti, itd.). Pojem nevarnosti odlašanja je treba razlagati ozko.
Obsojenčeva ustavna pravica po 3. odstavku 36. člena Ustave, ker mu kot stanovalcu ni bila omogočena njegova navzočnost pri izvedbi hišne preiskave, ni bila kršena, ker zadostuje prisotnost enega od družinskih članov, ki je uporabnik oziroma imetnik skupnega stanovanja.
odgovornost komunalnega podjetja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - trčenje kolesarja in motorista - prometna signalizacija - opozorilni znak za oviro na cesti - opustitev dolžnega ravnanja
Opozorilni znaki za oviro na cesti niso namenjeni temu, da bi udeležence v prometu opozarjali, naj se za oviro vrnejo na svojo polovico ceste, naj torej ne vozijo še naprej po sredini ceste. Trčenje tožnika s preko sredine ceste vozečim kolesarjem in škode, ki je zaradi tega nastala tožniku, zato ni mogoče pripisati zavarovancu tožene stranke. Tisto, zaradi česar je treba pred oviro na cesti postaviti opozorilni znak, v tem primeru namreč ni bilo vzrok škode - kolesar je neoznačeno oviro že (uspešno) obvozil, potem pa, namesto da bi se vrnil na svojo polovico ceste, nadaljeval z vožnjo po sredini, oziroma celo po nasprotni polovici ceste.
ZKP člen 340, 340/1-1, 340/2, 371, 371/1-8, 371/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi priče - soglasje strank - pravice obrambe
S tem, ko sta obsojenec in zagovornica soglašala z branjem zapisnika o izpovedbi priče, nista pa po branju predlagala neposredne izvedbe dokaza, sta se odpovedala pravici do njenega neposrednega zaslišanja.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). V revizijskih navedbah mora biti zato (kadar je očitno, da se sodba pritožbenega sodišča ne izpodbija v celoti) opredeljena vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
ZKP člen 52, 52/1, 53, 53/1, 148, 148/6, 371, 371/1-5, 371/1-8, 371/1-11.KZ člen 152, 152/5.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - predlog za pregon - rok za vložitev predloga za pregon - nedovoljen dokaz - predkazenski postopek - uradni zaznamek o izjavi osumljenca
Predlog za pregon je potrebno podati v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Oškodovanka, ki je vedela za storilca kaznivega dejanja, je torej lahko podala ovadbo in predlog za pregon le za tisti del nadaljevanega kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, ki ga je obsojenec storil v obdobju treh mesecev pred podano ovadbo.
Pri odločanju o ponovni prošnji za azil mora pristojni organ pri oceni spremenjenih okoliščin, ki omogočajo uvedbo ponovnega azilnega postopka, upoštevati tako odločilna dejstva, ki so nastala po izdaji odločbe v predhodnem postopku, kot tudi tista dejstva, ki so nastala že pred izdajo predhodne odločbe, vendar jih prosilec za azil ni navedel iz upravičenih razlogov (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-238/06 z dne 7.12.2006,Uradni list RS, št. 134/2006) .
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/2, 75, 75/2, 77.ZUP člen 65, 65/4.ZPP člen 165, 165/3.
molk organa - ZUS-1 - procesne predpostavke - vložitev zahteve pri nepristojnem organu - uporaba določb ZUP - napačna uporaba določb ZUS-1 - bistvena kršitev določb postopka
Če stranka vloži ponovno zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi pri prvostopnem upravnem organu in ne neposredno pri drugostopnem upravnem organu, tožbe ni mogoče zavreči.
ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 9/3, 12, 63. ZDrž (1946) člen 35, 35/2.
denacionalizacija - državljanstvo - ugotovitev državljanstva za osebo nemške nacionalne pripadnosti - retroaktivnost - domneva nelojalnosti - mladoletnost otroka - Splošna deklaracija o človekovih pravicah
Mladoletnost ni tista okoliščina, ki bi sama po sebi zadoščala za izpodbitje domneve nelojalnosti. Polnoletne osebe morajo, da izpodbijejo domnevo nelojalnosti, dokazati ravnanje, ki je bilo koristno za narode FLRJ. Takšno ravnanje mora biti praviloma aktivno. Tudi za mladoletnika velja domneva nelojalnosti, zato je prav, da se vsaj načeloma za izpodbitje te domneve zahteva enaka dejanja kot od polnoletne osebe. To pa je ravnanje v korist narodov FLRJ. Vendar to ni edini razmislek, ki je vplival na odločitev, da starost sama po sebi ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti. Če bi se zavzelo stališče, da za izpodbitje domneve nelojalnosti zadošča že mladoletnost vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka v času druge svetovne vojne, bi se velikokrat dogodilo, da bi starši otroka, zaradi svoje nemške narodnosti (in zaradi domneve nelojalnosti) ne bili denacionalizacijski upravičenci, njihovi otroci pa bi glede na 12. člen ZDen to bili. Denacionalizacijski upravičenci bi bili izključno zaradi svoje mladoletnosti, saj so vse ostale okoliščine enake. Oboji so bili nemške narodnosti in so tudi v vsem ostalem delili enako usodo. To bi bilo protislovno, zato mladoletnik ne more ovreči domneve nelojalnosti zgolj z navedbo svoje starosti.
V 3. odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljena odločba tožene stranke. Tožena stranka - revident ima tako v obravnavani zadevi položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Ta dolžnost pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo.
ZUS-1 - revizija - odpravljena odločba tožene stranke - pravni interes tožene stranke za revizijo
V 3. odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi je bila upravna odločba s pravnomočno sodbo odpravljena zato ima tožena stranka - revident položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Ta dolžnost pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - osebe nemške nacionalne pripadnosti - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti - dokazno breme - mladoletnost
Mladoletnost sama po sebi ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti osebe nemške nacionalne pripadnosti. Pri osebah, ki so bile v času druge svetovne vojne sicer še mladoletne, vendar pa že v starosti, v kateri so bile dejansko sposobne oblikovati svojo voljo in jo izraziti, je potrebno zlasti upoštevati njihovo lastno ravnanje in da so lahko ravnali le svojim letom primerno. Poleg tega in kljub temu, da je odločilno ravnanje mladoletne osebe same, s tem načeloma ni izključeno, da ne bi takšna oseba mogla zatrjevati, da so njeni starši ali kakšna bližnja oseba ravnali tako lojalno, da to izpodbija domnevo nelojalnosti tudi za mladoletno osebo. Vendar pa je ravnanje takrat mladoletne osebe toliko bolj pomembno, kolikor starejša je bila v času druge svetovne vojne.
ZDen člen 9, 12.ZPP člen 324.ZUS-1 člen 83, 83/1, 92, 107, 107/2. ZDrž člen 35, 35/2.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - oseba nemške nacionalne pripadnosti - domneva nelojalnosti - mladoletnost
Sklicevanje sodišča na ustaljeno stališče upravno-sodne prakse je dovoljena pomoč pri razlaganju, saj stranki pove, da se sodišče z zadevno odločbo ne odmika od ustaljenega toka odločanja in da odločba ni samovoljna. Nepravilno je, če sodišče v takšnem primeru ne navede odločb, iz katerih je po njegovem mnenju sestavljena ustaljena sodna praksa. Mladoletnost sama po sebi ne zadošča za izpodbijanje domneve nelojalnosti osebe nemške nacionalne pripadnosti.
V 3. odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljena odločba tožene stranke. Tožena stranka - revident ima tako v obravnavani zadevi položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Ta dolžnost pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo.
prenehanje delovnega razmerja - razlika v plači - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza
Tožena stranka ne odgovarja za to, da novi delodajalec tožniku ni izplačeval plače, ki bi mu šla za delovno mesto, na katerega je bil razporejen oziroma ki ga je opravljal. Morebitno razliko bi moral tožnik izterjati od novega delodajalca, ki je samostojna pravna oseba in kot taka odgovorna za poslovanje in izplačevanje plač zaposlenim v skladu s predpisi in pogodbami o zaposlitvi.
ZDR člen 116, 116/1.ZPIZ-1 člen 101, 102.ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije
Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu (z dne 1.8.2005) brez zagotovitve drugega ustreznega dela je bila v nasprotju z varstveno določbo 1. odstavka 116. člena ZDR, odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pa pred 1. 1. 2006 ni bila mogoča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga
Na podlagi 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožena stranka je za isto delo, glede katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, sklenila pogodbo o zaposlitvi z drugim delavcem. Slednje kaže na to, da ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku potreba po opravljanju tega dela (še) ni prenehala.
lastninska pravica - nedopustno vznemirjanje lastnika nepremičnine - negatorna tožba - napis v tujem jeziku na fasadi - kip tujca - krajevni običaji
Za uspeh z negatorno tožbo ne zadostuje ob izkazani lastninski pravici obstoj slehernega posega v to pravico; ta mora biti tak, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih glede na okoliščine konkretnega primera.
delovno razmerje pri delodajalcu - akt o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu - ničnost - pravni interes - sklep o prenehanju delovnega razmerja - postopek za uveljavljanje pravic
Dogovor o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu je sicer predstavljal pravno podlago za sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika in razporeditev k drugemu delodajalcu, vendar pa tožnik zoper ta sklep ni ugovarjal v zakonsko predvidenem postopku in v določenem roku, zato je sklep postal dokončen in pravnomočen. Ugotovitev ničnosti Dogovora o prevzemu delavcev tako ne bi tožniku prinesla nobene koristi. Ker tožnik v tem delu tožbe ni izkazal pravnega interesa, je treba tožbo v tem delu zavreči. ZTPDR je predpisal poseben postopek za varovanje pravic delavca pri delodajalcu in kasneje za sodno varstvo. Tožnik bi moral ob izdaji sklepa o prenehanju delovnega razmerja in prerazporeditvi sprožiti ustrezen postopek pri delodajalcu, če s sklepom ni soglašal, česar pa ni storil. Sklep je zato postal dokončen in pravnomočen, kar pa tudi pomeni, da zaradi tega, ker ni bilo predhodnega postopka, ni procesne predpostavke za izpodbijanje sklepa pred sodiščem.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj poslovnega razloga - zaposlitev novega delavca - prednostna pravica do zaposlitve
Določba 102. člena ZDR se ne nanaša in ne uporablja v vseh primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, temveč le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Dejstvi zmanjšanega prometa pri toženi stranki in obseg tega zmanjšanja predstavljata dejanski ugotovitvi, na kateri je revizijsko sodišče vezano. Na podlagi tega je utemeljen zaključek sodišča druge stopnje o obstoju resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Izboljšano poslovanje delodajalca in s tem povezane dodatne potrebe po zaposlovanju še ne pomenijo, da še nekaj mesecev pred tem delodajalec ni bil v (večjih) ekonomskih težavah, zaradi česar so obstajali poslovni razlogi za odpovedi pogodb o zaposlitvi tedaj zaposlenim delavcem.