Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1-b, 20, 20/2, 21, 21/1. ZUS-1 člen 52. URS člen 22.
mednarodna zaščita - predaja po Dublin III - sistemske pomanjkljivosti postopkov za mednarodno zaščito - odgovorna država - nekonkretizirani ustavnopravni ugovori - nedovoljene tožbene novote
Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita in se tudi strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da sistemskih pomanjkljivosti v Republiki Hrvaški ni mogoče ugotoviti. Tudi če bi pritožnik izkazal, da je v njegovem konkretnem primeru prišlo do zatrjevanih nepravilnosti pri izvedbi postopkov s strani organov Republike Hrvaške in s temi povezanimi značilnostmi namestitve, to samo po sebi še ne bi bil zadosten dokaz o tem, da v Republiki Hrvaški obstajajo sistemske pomanjkljivosti.
Omejevanje možnosti navajanja novot v postopku ni samo po sebi nezdružljivo z varstvom človekovih pravic, pozna pa jih tudi sistem mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji v več določbah, kar tudi omogoča ustrezno izvedbo upravnega postopka in odločanja o sodnem varstvu v upravnem sporu.
Vrhovno sodišče kot
obiter dictum
pripominja, da izdaja začasnih odredb ni
namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih je določil zakon, temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera (32. člen ZUS-1).
ZMZ člen 2, 2/1, 7, 7/1, 16, 30, 34, 45, 46, 47. ZMZ-1 člen 3, 3/1, 41, 41/2. URS člen 22. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 213. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 14, 15, 16, 17.
prošnja za priznanje mednarodne zaščite - prosilec za azil - priznanje statusa begunca - priznana subsidiarna zaščita - enotnost odločanja o mednarodni zaščiti - mladoletni prosilci - izogibanje vojaški službi - obveznost osebnega razgovora - Sirija - razgovor ob vložitvi prošnje - opustitev osebnega razgovora - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - Direktiva 2013/32/EU - sprememba ZMZ - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - tožbene novote - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - spor polne jurisdikcije
Vrhovno sodišče je v svoji praksi že poudarilo, da se razgovor ob podaji prošnje in osebni razgovor v smislu Procesne direktive II nujno ne razlikujeta.
Stališču sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da osebnega razgovora s prosilcem v skladu z ZMZ ni mogoče opuščati s sklicevanjem zgolj na spoštovanje procesnih garancij sekundarnega evropskega prava, je sicer treba pritrditi. Vendar pa ne gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, če je osebni razgovor izveden skladno z zahtevami Procesne direktive II, pa čeprav v neskladju s postopkom, ki ga zahteva ZMZ.
Vrhovno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je treba mladoletnim prosilcem za mednarodno zaščito skladno z zakonom (16. člen ZMZ) nuditi ustrezno stopnjo zaščite in posebnega varstva njihovih pravic in interesov ter da je to dolžnost vseh pristojnih organov, ki morajo temu ustrezno prilagajati tudi svoje postopke.
Kot je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma kot status subsidiarne zaščite. Ne gre torej za dve pravici in dva samostojna zahtevka, ne gre torej za pravico do statusa begunca in pravico do statusa subsidiarne zaščite, temveč sta to le dve obliki ene pravice, to je pravice do mednarodne zaščite.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 137, 137/3, 146, 146/1.
prepozna pritožba - vročitev po začasnem zastopniku upravičenemu za sprejem pisanj - tek pritožbenega postopka
Sodišče je začasnega zastopnika imenovalo v skladu s prvim odstavkom 146. člena ZPP. Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 137. člena ZPP je šteti, da je bila vročitev pritožniku po začasnem zastopniku pravilno opravljena. Glede na navedeno je torej z vročitvijo sodnih pisanj začasnemu zastopniku pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 3, 4, 4/1. URS člen 157, 157/2.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - posamičen akt sodišča - izvrševanja sodne funkcije - odredba sodišča v izvršilnem postopku - pravna sredstva zagotovljena v okviru izvršilnega postopka
To, da je v zadevi odločalo sodišče, že samo po sebi pomeni, da je bilo zagotovljeno sodno varstvo, zato dodatno sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
Morebitne kršitve mora pritožnik uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru sodnega postopka, v katerem je bil izpodbijani akt izdan, po izčrpanju teh sredstev pa ima stranka v primeru, če meni, da gre za kršitve ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem.
ZUS-1 člen 1, 75, 75/3, 77. ZMZ člen 2, 7, 7/1, 20, 20/1, 30, 34. ZMZ-1 člen 3, 20, 20/1, 41, 41/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. ZPP člen 339, 339/2. ZUP člen 213. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 46.
mednarodna zaščita - enotnost postopka - učinkovito pravno sredstvo - priznana subsidiarna oblika zaščite - hkraten obstoj statusa subsidiarne zaščite in statusa begunca - ena pravica do mednarodne zaščite - dve obliki pravice do mednarodne zaščite - odločanje v sporu polne jurisdikcije
Izrek sodbe, s katerim je odpravljena odločba o priznanju pravice do mednarodne zaščite v obliki statusa subsidiarne zaščite, v delu, ki se nanaša na zavrnitev prošnje za status begunca je nerazumljiv oziroma protisloven.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Ob upoštevanju okoliščin (kraj storitve kaznivega dejanja, kraji prebivanja prič, možnost (začasne) premestitve obtoženca v drug zavod za prestajanje kazni zapora, obtoženčevo pooblaščanje zagovornikov iz različnih krajev) zgolj zaradi dejstva, da pred Okrožnim sodiščem v Mariboru zoper obtoženca poteka več kazenskih postopkov zaradi enakega kaznivega dejanja, ne da bi bile v predlogu konkretno navedene okoliščine, v katerih naj bi bila kazniva dejanja storjena in ki bi jih povezovale (na primer isti historični dogodek), po presoji Vrhovnega sodišča obravnavanega kazenskega postopka ne bo mogoče očitno lažje izvesti pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018558
SZ-1 člen 190, 190/3. SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - skupni prostor - posamezni del - sprememba skupnega prostora v posamezni del - soglasja etažnih lastnikov - družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
dedovanje - nujni delež - obseg zapuščine - vrnitev darila - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - prekluzija - nova dejstva - vrednost spornega predmeta - povezani tožbeni zahtevki
Revidentka nekonkretizirano uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v bistvu pa nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 270. člena ZPP).
ZPP člen 140, 141, 141/1, 141/2, 142, 142/3, 142/4, 339, 339/2-8. URS člen 22.
vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - fikcija vročitve - prebivališče - dejansko prebivališče - vročitev v hišni predalčnik - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic
Možnost vročitve po fikciji (141. člen ZPP) pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno, vendar mora v tem primeru vročevalec najprej poskusiti zagotoviti osebno vročitev. Vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku pa so mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja). Naslovniku je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji v skladu 141. in 142. členom ZPP ni bila pravilna, ker je stanovanje, kjer je bila vročitev opravljena, opustil. Za opustitev je glede na okoliščine posamičnega primera mogoče šteti tudi daljšo odsotnost iz stanovanja, čeprav se naslovnik po določenem času namerava vrniti v prvotno stanovanje. Pri presoji je treba upoštevati predvsem namen določb o nadomestnem vročanju (140. člen ZPP) in vročanju z obvestilom o sodnem pisanju v poštnem predalčniku (141. člen ZPP), ta pa je v tem, da zagotavljajo razumno pričakovanje, da se bo naslovnik lahko pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Izjemna dopustitev fikcije vročitve namreč temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi (če do tega pride brez krivde naslovnika, bo načeloma možna vrnitev v prejšnje stanje), ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje (ni poskrbel zato, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil).
Iz listin v spisu je razvidno, da je vročevalec na vročilnici navedel, da ob prvem poskusu vročitve dne 28. 3. 2014 pisma ni mogel vročiti ne naslovniku ne kakšnemu odraslemu članu gospodinjstva. Prav tako ni uspel pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi iz prvega in drugega odstavka 140. člena ZPP pustiti pisnega sporočila o tem, kdaj bo ponovno opravljal vročitev. Zato je to sporočilo pustil v hišnem predalčniku (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Ob takšnih okoliščinah vročanja dejstvo, da je v času vročanja, v stanovanju živela toženčeva družina in toženčev brat z družino, ne zadošča za oceno, da je bilo v zadostni meri zagotovljeno, da bo toženec dejansko seznanjen z začetkom postopka. Stališče sodišča druge stopnje, ki je toženčevo pritožbo zavrnilo brez izvajanja s strani toženca predlaganih dokazov, je prestrogo in nesorazmerno posega v pravico toženca, da dokaže, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni imel možnosti, da se seznani z vložitvijo tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot priča v postopku - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot sorodnik stranke v postopku
Okoliščina, da je žena sodnika in vodje pravdnega oddelka pristojnega sodišča sorodnica nasprotnega udeleženca in kot priča predlagana v konkretnem postopku odvzema poslovne sposobnosti, predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018528
ZPP člen 41, 367, 367/5, 367a, 367c, 367c/2.
vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povezana vprašanja - spor majhne vrednosti - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - ugotovitev lastninske pravice - uporabnina
V primeru, če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, pa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41. člen ZPP). Po petem odstavku 367. člena ZPP pa se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
O zahtevku za plačilo rente zaradi izgubljenega zaslužka na podlagi drugega odstavka 174. člena OZ se odloča na podlagi predvidevanj in ocene o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka.
Na to, kakšen bi bil oškodovančev zaslužek v prihodnosti, je mogoče sklepati predvsem na podlagi podatkov o njegovih zaposlitvah oziroma prejemkih v preteklosti.
Prognozo o oškodovančevem zaslužku, temelječo na dogajanju v preteklem obdobju, je mogoče korigirati z okoliščinami, nastalimi po škodnem dogodku, saj te lahko, če obstajajo, spremenijo predvidevanje o normalnem teku stvari.
ZKP člen 16, 205, 205/2, 272, 272/2. URS člen 22, 29, 29-2.
pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe z zagovornikom – enakost orožij – izjava obrambe o predlogu - naslov za vročanje – zakonska analogija
Sodišče je o predlogu za podaljšanje pripora, vsebovanem v obtožnici, odločilo še pred prejemom odgovora zagovornice oziroma iztekom roka za njen odgovor. S tem je prekršilo obdolženčeve ustavne pravice.
Uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve procesno pomembnih dejstev pomeni uveljavljanje kršitev določb kazenskega postopka.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev – kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – izpodbijanje odločbe o sankciji – splošna pravila za odmero sankcije - opomin
V obravnavanem primeru sodišče v obrazložitvi sodbe ni navedlo okoliščin ali spleta okoliščin objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki bi zmanjševale pomen kršitve predpisov v danih razmerah. Sodišče sicer izpostavlja, da je šlo za začasno opravljanje dela, vendar ta okoliščina ne utemeljuje izreka sankcije opominjevalne narave; okoliščina, da je storilka zapisnik o inšpekcijskem pregledu in plačilni nalog podpisala brez pripomb, pa v ničemer ne zmanjšuje teže obravnavanega prekrška. Kot pravilno opozorja vrhovni državni tožilec, so ostale okoliščine, izkazane v konkretnem primeru, subjektivne narave (da storilka ni imela namena zaslužiti ali pridobiti koristi, da je mati samohranilka enega otroka, da je nezaposlena in da ne gre za večkratno storilko). Vrhovni državni tožilec prav tako pravilno opozarja, da delodajalci z zaposlovanjem na črno izigravajo predpise o davkih in prispevkih ne le v škodo delavcev, temveč tudi v škodo celotne skupnosti, kar kaže na to, da stopnja ogrožanja varovane dobrine v obravnavanem primeru ni zanemarljiva. Upoštevaje navedene okoliščine Vrhovno sodišče zaključuje, da zgolj začasno opravljanje dela ter okoliščine na strani storilke ne upravičujejo nadomestitve izrečene globe s sankcijo opominjevalne narave.
pripor - odreditev pripora - neogibnost pripora - ponovitvena nevarnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nižji sodišči sta pri presoji, da
obstoji nevarnost, da utegne osumljenec na prostosti kaznivo dejanje ponoviti, poleg dejstev, da je osumljen storitve visoko družbeno nevarnega kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora od pet do petnajst let, povsem razumno kot pomembno šteli tudi dejstvo, da naj bi osumljeni dejanje storil kot član hudodelske združbe. Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč (prim. tč. 7 obrazložitve sklepa dežurnega preiskovalnega sodnika in 5 obrazložitve sklepa senata), je bila namreč vloga bratov P., M. in D., v hudodelski združbi ključna, saj naj bi prav onadva skrbela za nabavo večjih količin prepovedane droge pri M. G. in jo prodajala B. P., ki je z njo nadalje trgoval. Osumljeni M. P. jo je v kratkem časovnem obdobju med 14. in 25. 2. 2016 B. P.-ju kar trikrat, kar kaže na to, da je bil v delovanje hudodelske združbe intenzivno vpleten. Glede na splošno znano dejstvo, da je izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj motivirano s pridobivanjem premoženjske koristi, pa sta sodišči utemeljeno izpostavili tudi
odnos, ki ga osumljeni s svojim ravnanjem izkazuje do spoštovanja pravnega reda - kljub temu, da je samostojni podjetnik in ima dohodke (po zatrjevanjih obrambe celo zelo visoke), se odloča za pridobivanje dodatnih premoženjskih sredstev tako, da izvršuje huda kazniva dejanja.
objava popravka - aktivna legitimacija - ugled pravne osebe - odklonitveni razlog - kolizija ustavnih pravic
Tožeča stranka je združenje ... Po presoji Vrhovnega sodišča zato bistvo novinarskega prispevka, ki se nanaša na najdbo sadik indijske konoplje pri njenem predsedniku kot posamezniku, v to njeno družbeno vlogo (in s tem povezane pravice in interese) bistveno ne posega. Čim je tako, pa bi bilo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ustavno neskladno poseženo v uvodoma opisane ustavne pravice nasprotne stranke.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - javnost sojenja - pritožbena seja - pravice obrambe - navzočnost obsojenca - zaslišanje priče - branje zapisnika - soglasje strank - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Res je sicer, da je sodišče v obsojenčevi navzočnosti zaslišalo le oškodovanca R. G. in M. T., medtem ko je izpovedbe prič T. P., M. F., N. M., D. B. in H. K. ter pisno izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca medicinske stroke A. K. prebralo v soglasju s strankami (drugi odstavek 340. člena ZKP). Stranke na prebrano niso imele pripomb (str. 206 spisa). Sodišče je navedene priče iz razloga smotrnosti in ekonomičnosti postopka zaslišalo zunaj glavne obravnave in sicer na naroku, razpisanem za dne 16. 10. 2014, ko je bil obsojenec pravilno vabljen na obravnavo in nanju ni pristopil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil. Priča N. M. pa je bila zaslišana zunaj glavne obravnave dne 11. 11. 2014, ko je bil zoper obsojenca odrejen prisilni privod, ki pa ni bil realiziran. Iz navedenega torej izhaja, da je sodišče obsojencu dalo možnost seznaniti se o izpovedbah prič, jim zastavljati vprašanje oziroma v postopku aktivno sodelovati, pa se je sam s svojim izmikanjem temu odrekel. Kasneje, ko je bila opravljena glavna obravnava na kateri je bil navzoč, pa je, kot je bilo že pojasnjeno, dal soglasje k branju izpovedb teh prič in na prebrano ni imel pripomb. V tej kazenski zadevi je bila glavna obravnava opravljena na narokih dne 4. 12. 2014 in 13. 1. 2015 in na obeh narokih je bil obsojenec navzoč. Tako je njegova navedba, da ni bil navzoč na javni razpravi, s čimer naj bi mu sodišče kršilo ustavo in zakon ne samo neutemeljena, temveč tudi protispisna.
Sodišče obsojencu tudi ni kršilo pravice do pritožbe s tem, ker sodba višjega sodišča ne vsebuje pravnega pouka o pravici do pritožbe, ki naj bi ga zagotavljal celo 127. člen Ustave RS. V navedeni ustavni določbi je opredeljeno le, da je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi. Res je sicer, da je v določenih primerih, ki so navedeni v 398. členu ZKP, mogoče vložiti pritožbo na tretjo stopnjo in sicer 1) če je sodišče druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let ali če je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje s katero je bila izrečena taka kazen; 2) če je sodišče druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugače kakor sodišče prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo; in 3) če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo obtožbe in mu izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega. Obravnavana kazenska zadeva pa ne spada med te v zakonu taksativno navedene izjeme. Obsojenec je bil namreč s sodbo sodišča prve stopnje spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, za kar mu je bila izrečena kazen osem mesecev zapora, pritožbeno sodišče pa je takšno sodbo potrdilo. V takšni procesni situaciji pa je zoper pravnomočno sodno odločbo mogoče vložiti le izredno pravno sredstvo, torej tudi zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je obsojenec vložil.
ZPP člen 286a, 339, 339/1. ZMZPP člen 32, 79, 79/2. ZD člen 46.
dedovanje - trditveno in dokazno breme - bančni računi - predlog sodišču za poizvedbe - prekluzija - dedni delež - višina dednega deleža - vračunanje daril - prirejenost postopkov - nepremičnine v tujini - tuja sodna odločba
Ker so podatki na bančnih računih tajni, stranka sama do njih ne more priti, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 146. člena ZPlaSS. Te podatke lahko stranka pridobiva izključno prek sodišča (prim. 2. točko tretjega odstavka navedenega člena). Tožeča stranka je predlagala, naj sodišče opravi poizvedbe o stanju na (vseh) računih prve toženke. Ker pa je predlagala, da sodišče opravi poizvedbe pri AJPES, je to torej lahko pridobilo le podatke o stanjih na transakcijskih računih. Po tem spoznanju tožeče stranke bi bilo z vidika njene pravice do sodnega varstva prestrogo sprejeti razlago, da stranka z nadaljnjim predlogom o pridobitvi podatkov o stanju na depozitnih računih ne more uspeti. Taka razlaga bi bila nesorazmerno utesnjujoča, zlasti ob dejstvu, da pridobitev dokazov ne bi v ničemer podaljšala postopka.
Določbe o vračunanju daril v konkretnem primeru ne morejo priti v poštev, saj je jasno, da ne gre za darilo. Prav tako ne morejo biti upoštevne navedbe o tem, da je treba obravnavati hrvaški akt kot delni sklep o dedovanju. O dedovanju nepremičnine v Pulju je pristojno odločati hrvaško pravosodje. Napačne odločitve hrvaškega organa bi morala tožeča stranka izpodbijati tam. Gre za podobno razmerje kot v primeru prirejenosti postopkov. Njihova odločitev torej v ničemer ne more vplivati na to, kako mora slovensko sodišče odločati o zapuščini, za katero je pristojno. Tudi če o nepremičnini v Pulju sploh še ne bi bilo odločeno, slovensko sodišče o njej ne bi bilo pristojno odločati (prim. drugi odstavek 79. člena ZMZPP).