TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji z dne 29. 12. 2014 se ugodi, odločbi sodišč druge in prve stopnje se v delu glede zneska 17. 403,38 EUR razveljavita ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

II. Revizija z dne 10. 9. 2014 se zavrne.

Ker so podatki na bančnih računih tajni, stranka sama do njih ne more priti, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 146. člena ZPlaSS. Te podatke lahko stranka pridobiva izključno prek sodišča (prim. 2. točko tretjega odstavka navedenega člena). Tožeča stranka je predlagala, naj sodišče opravi poizvedbe o stanju na (vseh) računih prve toženke. Ker pa je predlagala, da sodišče opravi poizvedbe pri AJPES, je to torej lahko pridobilo le podatke o stanjih na transakcijskih računih. Po tem spoznanju tožeče stranke bi bilo z vidika njene pravice do sodnega varstva prestrogo sprejeti razlago, da stranka z nadaljnjim predlogom o pridobitvi podatkov o stanju na depozitnih računih ne more uspeti. Taka razlaga bi bila nesorazmerno utesnjujoča, zlasti ob dejstvu, da pridobitev dokazov ne bi v ničemer podaljšala postopka.

Določbe o vračunanju daril v konkretnem primeru ne morejo priti v poštev, saj je jasno, da ne gre za darilo. Prav tako ne morejo biti upoštevne navedbe o tem, da je treba obravnavati hrvaški akt kot delni sklep o dedovanju. O dedovanju nepremičnine v Pulju je pristojno odločati hrvaško pravosodje. Napačne odločitve hrvaškega organa bi morala tožeča stranka izpodbijati tam. Gre za podobno razmerje kot v primeru prirejenosti postopkov. Njihova odločitev torej v ničemer ne more vplivati na to, kako mora slovensko sodišče odločati o zapuščini, za katero je pristojno. Tudi če o nepremičnini v Pulju sploh še ne bi bilo odločeno, slovensko sodišče o njej ne bi bilo pristojno odločati (prim. drugi odstavek 79. člena ZMZPP).