odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost
Očitki revizije, da je objektivna odgovornost, ki izhaja iz traktorja kot nevarne stvari, podcenjena, niso utemeljeni. Traktoristu namreč ni mogoče očitati napačne smeri vožnje, tudi hitrost njegove vožnje je bila bistveno manjša kot kolesarjeva. Tehtanje teh okoliščin v povezavi z že opisanimi kršitvami, pa pokaže, da je ocena deleža odgovornosti za oba udeleženca prometne nesreče pravilna.
preužitkarska pogodba (pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročilna pogodba) - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aktivna legitimacija dedičev
120. člen ZD v drugem in tretjem odstavku ureja možnost pogodbene stranke, da zahteva razvezo pogodbe. V drugem odstavku ureja primere, ko pogodbeni stranki živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno. Pravica do razveze pogodbe zaradi neznosnosti skupnega življenje je osebna pravica in ne preide na dediče. To je tudi razumljivo, saj je neznosnost skupnega življenja odvisna od subjektivne presoje prizadetega. Drugače je z razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki je urejena v tretjem odstavku 120. člena ZD. Izpolnjevanje pogodbe se presoja po objektivnih kriterijih, saj gre za premoženjsko pravico, ki preide na dediče. Če je torej F.K. za časa svojega življenja imel pravico zahtevati razvezo pogodbe iz razloga, ker P. nista izpolnjevala svojih obveznosti, ta pravica pripada tudi njegovim dedičem.
Odstop dednega deleža sodediču pomeni pogodbo civilnega prava, obligacijskopravno razmerje pa med sodediči nastane v takem primeru že s trenutkom sklenitve sporazuma in podpisom le tega pred sodiščem (in ne morda s trenutkom izdaje sklepa o dedovanju, ki je le deklaratornega pomena).
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjencev, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (prvi odstavek 51. člena ZOR), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanje pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti (četrti odstavek 210. člena ZOR). Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker le-ta preneha veljati, pač pa je mogoče zahtevati le vrnitev darila."
odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme pravdnih strank
Uvodoma je treba pojasniti osnovno načelo, ki je zapisano v 2. členu ZPP, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Te mora tožeča stranka navesti v tožbi, kjer mora navesti po določilu 186. člena ZPP poleg zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev še dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Enako velja za toženo stranko, ki mora v odgovoru na tožbo pojasniti vse svoje ugovore. Če je torej toženec menil, da so podani razlogi, ki bi lahko privedli do ugotovitve, da je posojilna pogodba nična, bi moral te navesti v odgovoru na tožbo ali vsaj med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Revizijsko sklicevanje na določilo 141. člena ZOR je prepozno, pa še to je tako pavšalno, da iz njega ni mogoče razbrati, kaj naj bi povzročilo oderuškost posojilne pogodbe.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je satisfakcija (tolažba, zadoščenje), ki naj oškodovanega privede v tisto družbeno in osebno stanje, v kakršnem bi bil, če ne bi bila kršena njegova osebnostna pravica. Primarna je sicer nedenarna satisfakcija, ki omogoča povračilo škode na nepremoženjskem področju z obliko odškodnine, ki je nepremoženjske narave. Če ta ni mogoča ali primerna, pride v poštev tudi denarna odškodnina, ki jo vtožuje tožnica. Po določilu 200. člena ZOR sodišče prisodi pravično denarno odškodnino, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja telesnih in duševnih bolečin in strahu ter njegovo trajanje to opravičujejo.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - popolnost zahteve za odkup stanovanja - predložitev pisne izjave o okoliščinah iz člena 128/2 SZ
Namen SZ je privatizacija stanovanj pod ugodnimi pogoji. To pa pomeni, da je odklonitev sklenitve prodajne pogodbe izjema in ne pravilo. Te izjeme pa mora raziskati in utemeljiti lastnik stanovanja. Temu pa je namenjen 30 dnevni rok, v katerem to lahko stori. To, da imetnik stanovanjske pravice ni lastnik drugega nepremičnega premoženja in da ne gradi družinske stanovanjske hiše, je torej okoliščina, ki naj jo razišče lastnik stanovanja v okviru svojih možnosti. Izjava imetnika o tej okoliščini ni sestavni (obligatorni) del zahteve za odkup stanovanja.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 254, 265, 336, 336-5.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitve pravice obrambe
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 15.3.1947 ugodilo dokaznemu predlogu zagovornika obeh obsojencev, da naj se kot priči zaslišita L. in L., ter glavno obravnavo preložilo na nedoločen čas. Na novi obravnavi dne 28.3.1947, ki je bila pred popolnoma spremenjenim senatom, pa priči nista bili zaslišani, niti ni bilo o predlaganem dokaznem predlogu ponovno odločeno oz. v sodbi obrazloženo, zakaj dokaza nista bila izvedena. Prav tako sodišče ni neposredno kot pričo zaslišalo preiskovalca UDV, čeprav se obsodilna sodba sklicuje na njegovo izjavo, da od obsojencev ni izsilil priznanja, kot sta to zatrjevala na glavni obravnavi. V izpodbijani sodbi tako temelji krivda obeh obsojencev le na njunih priznanjih, ki sta ju dala preiskovalcem UDV. S takim ravnanjem je sodišče kršilo načelo iskanja materialne resnice. Navedene kršitve pravice obsojencev do obrambe na glavni obravnavi so takšne narave, da so vplivale na zakonitost sodne odločbe.
ZDen člen 3, 9, 9/1, 18, 18/3, 51, 51/1.ZUODNO člen 3, 3-4.ZLS člen 100.ZUP člen 8, 215.
vrnitev premoženja - vrnitev stvari - zavezanci
Kadar je celotno območje prejšnje občine in s tem tudi podržavljeno nepremično premoženje prešlo v novo občino (4. točka 3. člena ZUO), za tako premoženje nova občina nima podlage (niti nima s kom skleniti sporazuma o delitvi premoženja po 100. členu ZLS in zato je nova občina zavezanka za vrnitev po 1. odstavku 51. člena ZDen. Tudi če bi katera druga prejšnja občina imela kakšna soinvestitorska vlaganja v podržavljene nepremičnine, ki so predmet vračanja, zaradi tega in glede na naravo premoženja (je predmet denacionalizacijskega postopka), to ni premoženje, ki je predmet sporazumevanja po 100. členu ZLS.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-7, 2. Kazenski zakonik (1947) člen 20, 23, 23/3.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - pripravljalna dejanja - prostovoljni odstop - posest strelnega orožja - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker je obs. V.R. odstopil od nadaljnjega pripravljanja kaznivega dejanja, bi šlo v skladu z določbami 3.odst. 23.čl. KZ-1947 za kaznivo dejanje le pod pogojem, da bi že izvršena pripravljalna dejanja pomenila samostojno kaznivo dejanje. V ZKLD pa dogovarjanje za izvršitev kaznivega dejanja iz 2.čl. ni bilo inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje.
pripor - ponovitvena nevarnost - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - dejansko vprašanje
Kakšno je zdravstveno stanje obtoženca in ali je odvisen od mamil, zaenkrat še ni bilo ugotovljeno s potrebno zanesljivostjo in prav to ugotavlja sklep sodišča druge stopnje. Skladen s tem je nadaljnji sklep sodišča druge stopnje, da je preuranjeno trditi, da obtoženec zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja ne more ponavljati kaznivih dejanj. V kolikor vložnik to okoliščino uveljavlja tudi v zahtevi, je treba ugotoviti, da vprašanje obtoženčevega zdravstvenega stanja in v zvezi s tem njegove sposobnosti ponavljati kazniva dejanja, predstavljajo dejansko vprašanje, zaradi tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.odst. 420.čl. ZKP).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 3-10, 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - vohunstvo - državna skrivnost - vojaška skrivnost - kaznivo dejanje zoper ljudsko oblast - žalitev ljudske oblasti
Kritiziranje oblasti ter predvidevanja do kakšnih sprememb oblasti naj bi prišlo v bodočnosti, še ne pomeni pozivanja oz. hujskanja k nasilnemu zrušenju državne oblasti, kar je znak kaznivega dejanja po 1.odst. 9.čl. ZKLD.
Kaznivega dejanja vohunstva po 10.tč. 3.čl. ZKLD storilec ni mogel storiti na način, da se je "strinjal in soglašal z vsebino nekega sporočila", saj obs. I.D. podatkov, ki naj bi bili tajnost, ni nikomur izročil, niti jih ni kradel oz. zbiral z namenom izročitve.
Tudi če bi to, kar je obs. povedal kot šalo, pomenilo žalitev ljudske oblasti oz. sramotitev države, pa po takrat veljavnih predpisih takšno dejanje (storjeno 24.6.1949) ni bilo določeno kot kaznivo dejanje.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS 1944) člen 12, 14.
narodni sovražnik - sodelovanje z domobranci - sodelovanje z MVAC - splošna amnestija - umor po Uredbi o vojaških sodiščih
Sodelovanje obsojenke s slovenskim domobranstvom in MVAC ni ne krajevno ne časovno opredeljeno, kar je v obravnavanem primeru pomembno, ker je bila z odlokom Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije o splošni amnestiji z dne 17.11.1944 dana amnestija vsem, ki so sodelovali ali pomagali enotam slovenskega domobranstva, če niso storili drugih hudodelstev in niso še naprej pomagali tem enotam.
Kaznivo dejanje po 14.čl. UVS je bila izvršitev težkih primerov umora, ropa in podobnih dejanj, torej posebno hudih primerov kaznivih dejanj zoper življenje in premoženje. Če ne bi šlo za posebno hude primere tovrstnih kaznivih dejanj, bi jih bilo treba opredeliti po pravnih pravilih Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20546
ZKP člen 420, 420/2, 427.KZ člen 3, 393. KZ (1977) člen 35, 35/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev - izvedenstvo psihiatrične stroke - sum o neprištevnosti ali zmanjšani prištevnosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona v primeru pravnomočne sodbe - pogojni odpust - preklic pogojnega odpusta
Zatrjevanje, da sta sodišči prve in druge stopnje sprejemali dokaze in izpovedbe le v tistih delih, kjer se pritrjuje navedbam obtožnice, ne pa tudi v delih, v katerih bi bili v obsojenčevo korist, je vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Sodišče je sprejelo zagovor obtožencev (sedaj obsojencev), da so bili vinjeni, vendar pa ob tem ni nastal sum, da bi vinjenost lahko pomembno vplivala na njihovo prištevnost. Pri tem je sodišče upoštevalo predvsem obnašanje storilcev pred, med in po dejanju.
Omenjeno vprašanje suma je dejansko vprašanje, pravilnosti ugotovitev s tem v zvezi glede na določbo 2.odst. 420.čl. ZKP ni moč preizkušati v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Vrhovno sodišče ni dolžno posebej ocenjevati in odgovarjati na predlog strank, naj izpodbijano odločbo (sodbo) razveljavi zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev.
Obvezna uporaba milejšega zakona velja le za storilca, ki se mu (še) sodi, nima pa sprememba kazenskega zakona nobenega vpliva na pravnomočno izrečene sodne odločbe, razen kolikor novi zakon sam glede tega izrecno ne določa česa drugega.
Obsojencu je bil pogojni odpust preklican v skladu z določbo 35.čl. KZ-77. Ob upoštevanju, da je sodišče J.-ju za obravnavano kaznivo dejanje določilo kazen 1 leto in 6 mesecev zapora, presoja okoliščin (olajševalnih), na katere se sklicuje obsojenec, na preklic pogojnega odpusta ne more imeti vpliva.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - sovražna propaganda - zahteva za varstvo zakonitosti- precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pri kaznivem dejanju sovražne propagande po 9.čl. ZKLD ni ne iz izreka ne iz obrazložitve razvidno, kakšna je bila vsebina lista "Matjaževa vojska". Sodba le povzema besedilo inkriminacije iz 1.odst. 9.čl. ZKLD ("poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve"), kar pa za preizkus, ali je list imel tako vsebino, ne zadošča.
ZDen člen 5, 43, 43/1, 43/2.ZSOS člen 7. UREDBA O IZDAJANJU OBVEZNIC IN O IZVRŠEVANJU ODLOČB, KI SE GLASIJO NA ODŠKODNINO, ZA KATERO JE ZAVEZANEC SLOVENSKI ODŠKODNINSKI SKLAD člen 12.
upravičenci do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje državnega organa ali predstavnikov oblasti - vrnitev nepremičnine - odškodnina v vrednosti odvzetega premoženja - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada
Slovenski odškodninski sklad d.d. izpolni svojo obveznost do denacionalizacijskega upravičenca v obliki obveznic.
denarna odškodnina - ravnanje oškodovanca - povzročitev škode - deljena odgovornost - povrnitev škode - pojem nevarne stvari - objektivna in krivdna odgovornost - podlage za odgovornost - spust po toboganu - opustitev nadzora
Tožnik je po poklicu profesor športne vzgoje. Ta poklic ga usposablja za presojo nevarnosti pri raznih telesnih aktivnostih. Tožnik se je po lastni navedbi pred nesrečo že večkrat spustil po toboganu z glavo naprej po trebuhu in je torej moral spoznati, da je tak način spuščanja lahko nevaren. Kot profesor športne vzgoje mora vedeti tudi, da je pri uporabi takih naprav, kot sta n.pr. tobogan in bazen, zaradi varnosti sebe in drugih treba upoštevati pravila. Kljub temu se ni seznanil s kopališkim redom, ki je bil vidno izobešen na kopališču. Kopališki red pa izrečno prepoveduje takšno uporabo tobogana, pri kakršni se je tožnik ponesrečil. Prav zaradi tožnikovega poklica in njegove posebne izobrazbe, ki ga uposoblja za presojo nevarnosti in ga zavezuje k največji previdnosti - tudi zaradi zgleda drugim - je njegov delež odgovornosti večji, kot delež prve tožene stranke.
Za nevarno šteje tista stvar, ki pri njeni uporabi kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil prihaja do nesreč in kjer je možnost nastanka škode vnaprej vključena v njeno uporabo. Za tobogan tega ni mogoče reči. Ne bi bilo nobenega opravičila, da bi se za skromno zabavo (predvsem otrok) uporabljala nevarna naprava.
Zakon o pravdnem postopku določa, da se strankam vroči sodba s poukom, da imajo pravico vložiti zoper njo pravno sredstvo (3. odst. 337.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). S tem so mišljena redna pravna sredstva.