TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obsojenih F.B. in Š.L. za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 28.3.1947 in sodba Vrhovnega sodišča LRS z dne 25.6.1947 razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 15.3.1947 ugodilo dokaznemu predlogu zagovornika obeh obsojencev, da naj se kot priči zaslišita L. in L., ter glavno obravnavo preložilo na nedoločen čas. Na novi obravnavi dne 28.3.1947, ki je bila pred popolnoma spremenjenim senatom, pa priči nista bili zaslišani, niti ni bilo o predlaganem dokaznem predlogu ponovno odločeno oz. v sodbi obrazloženo, zakaj dokaza nista bila izvedena. Prav tako sodišče ni neposredno kot pričo zaslišalo preiskovalca UDV, čeprav se obsodilna sodba sklicuje na njegovo izjavo, da od obsojencev ni izsilil priznanja, kot sta to zatrjevala na glavni obravnavi. V izpodbijani sodbi tako temelji krivda obeh obsojencev le na njunih priznanjih, ki sta ju dala preiskovalcem UDV. S takim ravnanjem je sodišče kršilo načelo iskanja materialne resnice. Navedene kršitve pravice obsojencev do obrambe na glavni obravnavi so takšne narave, da so vplivale na zakonitost sodne odločbe.