Tožbeni zahtevek za plačilo dela preko polnega delovnega časa ni utemeljen, saj tožnik ni opravljal nadur, ki bi bile kakorkoli odrejene ali odobrene s strani tožene stranke. Glede na naravo uredniškega dela bi ob predhodnem dogovoru z nadrejeno delavko lahko samostojno razporejal delovni čas in se dogovoril o možnostih in načinu izrabe prostih dni.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 151, 174, 179. ZPIZ-1 člen 102.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - renta - vibracijska bolezen
Dejavnost, ki je po svoji naravi takšna, da lahko povzroči poklicno bolezen (vibracijska bolezen - Raynaudov sindrom), predstavlja nevarno dejavnost, tako da je podana objektivna odgovornost tožene stranke, ki se je s to dejavnostjo ukvarjala.
Pri pravni opredelitvi nadaljevanega kaznivega dejanja ne zadošča zgolj samo navedba okoliščin, ki povezujejo obdolženčevo ravnanje, ampak mora sodišče izrecno oceniti tudi kriterij enotne dejavnosti, ki je podana, kadar so kazniva dejanja med seboj tako povezana, da posamezno dejanje izgubi svojo samostojnost in postane del celote
ZZK(95) člen 134, 136, 136/2, 140. ZZK-1 člen 33, 33/1, 41, 41/1.
vknjižba lastninske pravice – overovitev podpisa prodajalca – predpostavka za vknjižbo
V skladu z določbo prej veljavnega Zakona o zemljiški knjigi iz leta 1995, katerega je treba uporabiti v konkretnem primeru, je bilo mogoče predlog iz 2. odstavka 136. člena cit. zakona predložiti le v roku iz 134. člena tega zakona, to pa je v petih letih od njegove uveljavitve. Navedeni zakon je začel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 16. julija 1995 (glej 149. člen zakona), kar pomeni, da bi moral biti predlog iz 2. odstavka 136. člena zakona vložen najkasneje do 16. julija 2000. Ker je bil predlog vložen šele 06. 10. 2008, tako ne pridejo v poštev pravila iz 2. odstavka 136. člena citiranega zakona, po katerem je sodišče lahko dovolilo vpis, če je sedanji imetnik pravico pridobil s pravnim poslom od knjižnega predhodnika in je edina ovira za njen vpis dejstvo, da na pogodbi niso overjeni podpisi po določbi 22. člena tega zakona, če ugotovi, da overitev ni možna, da ni razloga za dvom o pristnosti podpisa ter da je predložen dokaz, da je bila pogodba predložena davčnemu organu. Odločitev o zavrženju je torej pravilna že iz tega – drugega razloga.
Overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu predstavlja predpostavko za vknjižbo pravice. Zato niti niso pomembne pritožbene sicer materialnopravno zmotne trditve, da overovitev podpisa prodajalca na kupoprodajni pogodbi z dne 09. 12. 1991, št. 466-141/91-A.V., po tedanjih predpisih ni bila potrebna.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda
Demontaža kardanske gredi je potekala, tako da je avtoelektričar iz odprtine na podu avtobusa odstranil zgornje vijake, s katerimi je bila gred pritrjena na prirobnico, in izbijal gred s kladivom, tožnik pa je s spodnje strani odstranil vijake in skušal gred zadržati. Pri zadnjem udarcu se je gred, ki je bila težka okoli 50 kg, mastna in spolzka, v hipu snela in tožnika poškodovala. Glede na opisane okoliščine nesreče je demontažo gredi šteti za nevarno dejavnost, tako da je za tožnikovo poškodbo podana objektivna odgovornost tožene stranke.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – dohodki in premoženje zakonca
Dohodek (in premoženje) zakonca, ki ni taksni zavezanec, je mogoče upoštevati le v toliko, kot to ustreza še sprejemljivim mejam njegove preživninske obveznosti.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – uvedba postopka
Predlog za odvzem poslovne sposobnosti je tisto procesno dejanje, s katerim se uvede postopek za odvzem poslovne sposobnosti. ZNP ne predvideva, da bi sodišče o uvedbi postopka odločalo (s posebnim sklepom) in za to tudi ne predpisuje nikakršnih pogojev. Tudi ZZK-1 določa, da zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti dovoli zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila (ne odločbe) sodišča, ki vodi ta postopek.
plačilo sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks nasprotne stranke
Takso, ki bi jo bila dolžna plačati oproščena stranka, je dolžna plačati stranka, ki oprostitve ne uživa, in sicer v sorazmerju s tem, koliko je oproščena stranka v postopku uspela.
OZ člen 6, 6/2. ZDLov-1 člen 10, 53, 53/5, 54, 54/4. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 458, 458/1.
škoda od divjadi na javnih cestah - odgovornost upravljalca lovišča
Po določbi četrtega odstavka 54. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) je za škodo od divjadi na javnih cestah (delovna površina – 10. člen ZDLov-1) uzakonjena krivdna odgovornost upravljalca lovišča.
ara - odstop od pogodbe - prodaja nepremičnine - začasno prebivališče
Že na podlagi zapisanega naslova v potrdilu o ari je po mnenju pritožbenega sodišča toženec upravičeno menil, da je tožnik vsaj začasno prebival na spornem naslovu in mu v interesu sklenitve prodajne pogodbe na ta naslov poslal dopis, da se v postavljenem roku izjasni o nakupu nepremičnine. Sam poziv toženca ni ključno dejstvo, saj je sklenitev in izpolnitev pogodbe v interesu obeh strank pogodbe, zatorej sta obe dolžni v ta namen storiti kaj več. Ne glede na postavljen izjasnitveni rok (do 30. 6. 2009), ki ga je toženec postavil tožniku, bi lahko tožnik, če bi dejansko imel interes s tožencem skleniti prodajno pogodbo, le to sklenil tudi po poteku roka, vse do prodaje tretjemu v oktobru 2009. Zato je mogoče šteti, da je toženec storil vse, da bi prišlo do sklenitve pisne pogodbe o prodaji nepremičnine, tožnik pa takšnega interesa ni imel, v posledici pa zaključiti, da je krivda za nesklenitev pisne pogodbe o prodaji nepremičnine oz. za njeno neizpolnitev v celoti na strani tožnika. Toženec je zato upravičeno odstopil od pogodbe in obdržal prejeto aro (1. odst. 65. člena Obligacijskega zakonika).
SPZ člen 77, 77/2, 273, 273/1, 273/1-1. ZEN člen 136, 136/1. ZENDMPE člen: 34, 34/2, 100, 100/1. ZNP člen 37, 139. ZPP člen 8, 350, 350/2, 365, 365-2. ZZKat.
ureditev meje – močnejša pravica – dokončno urejena meja v katastrskem postopku
Predstavlja podlago za odločitev 77. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki določa, da sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. Močnejša pravica se domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena).
Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE), ki je nasledil Zakon o zemljiškem katastru, ki je veljal v času urejanja meje in parcelacije (v nadaljevanju ZZKat) – leta 1989, v prvem odstavku 100. člena določa, da se meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku, štejejo za dokončne meje, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, ki so določene s predpisano natančnostjo, in če iz zapisnikov jasno izhaja, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kot so bile v postopku označene z mejniki. Enako določa sedaj veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN, prvi odstavek 136. člena).
Takšen obojestranski interes predlagatelja in nasprotnih udeležencev se odraža med drugim v 139. členu ZNP, ki določa, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci postopka praviloma v sorazmerju z dolžino svoje meje. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM0021223
OZ člen 179, 299, 299/2, 379. ZOdvT tar. št. 2200, 3100, 3102 , 3210. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 165, 165/1, 165/2, 338, 338/1, 350, 350/2, 351, 353, 358.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine – duševne bolečine – skaženost – zamuda – zakonske zamudne obresti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pravni standard
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana. Pri določitvi njegove vsebine v konkretnih primerih oziroma pri njegovi individualizaciji je sodišče vezano na kriterije, določene v 179. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). To so stopnja telesnih in duševnih bolečin in njihovo trajanje ter druge okoliščine in pomen prizadete dobrine, po katerem odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Hkrati pa mora biti odškodnina določena objektivno, in sicer glede na razmerje med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje in ob primerjavi z odškodninami za primerljivo škodo. Pojem skaženost je pravni standard in ga ne gre razumeti v zgolj medicinskem pomenu besede. Pravni standard skaženost mora biti objektivno zaznavna kot sprememba zunanjosti in subjektivno doživeta kot psihično trpljenje oškodovanca. Tožnik je na podlagi 379. člena OZ upravičen tudi do plačila zamudnih obresti, saj je tožena stranka zamudila z izpolnitvijo denarne obveznosti. Ob upoštevanju 2. odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, ko upnik na ustrezen način zahteva izpolnitev obveznosti.
stroški upravitelja – sklep o končanju stečajnega postopka
Odločitev o končanju stečajnega postopka med drugim predpostavlja, da je odločeno tudi o stroških upravitelja. Ker o teh še ni pravnomočno odločeno, niso podani pogoji za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka po 376. členu ZFPPIPP.
Sodišče po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik krši prepoved iz začasne odredbe, hkrati pa izda nov sklep o prepovedi kršitve, z izrekom nove, višje denarne kazni za primer ponovne kršitve. V skladu s petim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen kršitve ter druge okoliščine primera. Višje sodišče razume določbo tretjega odstavka 226. člena ZIZ tako, da je mogoče izreči novo, višjo denarno kazen le za tisto kršitev prepovedi iz začasne odredbe, ki je bila storjena po tem, ko je bil že izdan nov sklep v skladu z navedeno določbo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje upoštevalo kot kršitvi tudi dejanji, storjeni pred izdajo sklepa z dne 25. 11. 2009, s katerim je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 226. člena ZIZ, in s tem kršilo materialno določbo tretjega odstavka (v zvezi s petim odstavkom) 226. člena v zvezi s prvim odstavkom 227. člena in drugim odstavkom 273. člena ZIZ.
ZPP člen 80, 81, 214, 214/1. ZNP člen 19. ZPVAS člen 8, 10. ZSOS člen 6, 6/3.
agrarna skupnost - odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – določitev odškodnine – obveznice Slovenskega odškodninskega sklada – rok za izvršitev odločbe – procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – zavrženje predloga
Rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, d.d., v skladu z tretjim odstavkom 6. člena ZSOS ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
stvarna služnost – vpis služnostne pravice na lastni stvari – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Predlagatelj z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, da se pri njemu lastni nepremičnini parc. št. 236 k. o. G. dovoli vpis služnosti hoje, vožnje in gona živine v njegovo korist. Predlagatelj torej s predlogom zahteva vpis služnosti na lastni stvari, kar pa že po splošnih načelih služnosti ni mogoče.
način vročanja – osebna vročitev – fikcija vročitve – oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Rok se izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon. To pomeni, da se šteje, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, ne dvigne sodne pošiljke, vročitev za opravljeno z iztekom tega dne.
Če bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen zaradi kršitve konkurenčne klavzule, bi zadostovalo, da sodišče ugotovi, da je toženec konkurenčno klavzulo kršil, da bi tožencu naložilo, da plača dogovorjeno pogodbeno kazen. Vendar se v konkretni zadevi stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za pogodbeno kazen. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule treba obravnavati kot zahtevek za povrnitev premoženjske škode, kar pomeni, da je treba ugotoviti vse predpostavke odškodninskega delikta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069437
ZIZ člen 270, 270/1. OZ člen 631.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – pripoznava dolga
Sodišče prve stopnje je glede na nasprotovanje tožene stranke ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala s stopnjo verjetnosti, da ima pripoznano terjatev do podjemnika, kar pa pomeni, da zaenkrat ni podan eden od pogojev iz 631. člena OZ, po katerem bi imela tožeča stranka kot sodelavec podjemnikovega naročnika (tožene stranke) pravico neposredno od naročnika zahtevati plačilo terjatve, ki jo ima proti podjemniku.