ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 151, 174, 179. ZPIZ-1 člen 102.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - renta - vibracijska bolezen
Dejavnost, ki je po svoji naravi takšna, da lahko povzroči poklicno bolezen (vibracijska bolezen - Raynaudov sindrom), predstavlja nevarno dejavnost, tako da je podana objektivna odgovornost tožene stranke, ki se je s to dejavnostjo ukvarjala.
Pri pravni opredelitvi nadaljevanega kaznivega dejanja ne zadošča zgolj samo navedba okoliščin, ki povezujejo obdolženčevo ravnanje, ampak mora sodišče izrecno oceniti tudi kriterij enotne dejavnosti, ki je podana, kadar so kazniva dejanja med seboj tako povezana, da posamezno dejanje izgubi svojo samostojnost in postane del celote
ZZK(95) člen 134, 136, 136/2, 140. ZZK-1 člen 33, 33/1, 41, 41/1.
vknjižba lastninske pravice – overovitev podpisa prodajalca – predpostavka za vknjižbo
V skladu z določbo prej veljavnega Zakona o zemljiški knjigi iz leta 1995, katerega je treba uporabiti v konkretnem primeru, je bilo mogoče predlog iz 2. odstavka 136. člena cit. zakona predložiti le v roku iz 134. člena tega zakona, to pa je v petih letih od njegove uveljavitve. Navedeni zakon je začel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 16. julija 1995 (glej 149. člen zakona), kar pomeni, da bi moral biti predlog iz 2. odstavka 136. člena zakona vložen najkasneje do 16. julija 2000. Ker je bil predlog vložen šele 06. 10. 2008, tako ne pridejo v poštev pravila iz 2. odstavka 136. člena citiranega zakona, po katerem je sodišče lahko dovolilo vpis, če je sedanji imetnik pravico pridobil s pravnim poslom od knjižnega predhodnika in je edina ovira za njen vpis dejstvo, da na pogodbi niso overjeni podpisi po določbi 22. člena tega zakona, če ugotovi, da overitev ni možna, da ni razloga za dvom o pristnosti podpisa ter da je predložen dokaz, da je bila pogodba predložena davčnemu organu. Odločitev o zavrženju je torej pravilna že iz tega – drugega razloga.
Overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu predstavlja predpostavko za vknjižbo pravice. Zato niti niso pomembne pritožbene sicer materialnopravno zmotne trditve, da overovitev podpisa prodajalca na kupoprodajni pogodbi z dne 09. 12. 1991, št. 466-141/91-A.V., po tedanjih predpisih ni bila potrebna.
Tožbeni zahtevek za plačilo dela preko polnega delovnega časa ni utemeljen, saj tožnik ni opravljal nadur, ki bi bile kakorkoli odrejene ali odobrene s strani tožene stranke. Glede na naravo uredniškega dela bi ob predhodnem dogovoru z nadrejeno delavko lahko samostojno razporejal delovni čas in se dogovoril o možnostih in načinu izrabe prostih dni.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda
Demontaža kardanske gredi je potekala, tako da je avtoelektričar iz odprtine na podu avtobusa odstranil zgornje vijake, s katerimi je bila gred pritrjena na prirobnico, in izbijal gred s kladivom, tožnik pa je s spodnje strani odstranil vijake in skušal gred zadržati. Pri zadnjem udarcu se je gred, ki je bila težka okoli 50 kg, mastna in spolzka, v hipu snela in tožnika poškodovala. Glede na opisane okoliščine nesreče je demontažo gredi šteti za nevarno dejavnost, tako da je za tožnikovo poškodbo podana objektivna odgovornost tožene stranke.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – uvedba postopka
Predlog za odvzem poslovne sposobnosti je tisto procesno dejanje, s katerim se uvede postopek za odvzem poslovne sposobnosti. ZNP ne predvideva, da bi sodišče o uvedbi postopka odločalo (s posebnim sklepom) in za to tudi ne predpisuje nikakršnih pogojev. Tudi ZZK-1 določa, da zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti dovoli zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila (ne odločbe) sodišča, ki vodi ta postopek.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – dohodki in premoženje zakonca
Dohodek (in premoženje) zakonca, ki ni taksni zavezanec, je mogoče upoštevati le v toliko, kot to ustreza še sprejemljivim mejam njegove preživninske obveznosti.
OZ člen 6, 6/2. ZDLov-1 člen 10, 53, 53/5, 54, 54/4. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 458, 458/1.
škoda od divjadi na javnih cestah - odgovornost upravljalca lovišča
Po določbi četrtega odstavka 54. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) je za škodo od divjadi na javnih cestah (delovna površina – 10. člen ZDLov-1) uzakonjena krivdna odgovornost upravljalca lovišča.
plačilo sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks nasprotne stranke
Takso, ki bi jo bila dolžna plačati oproščena stranka, je dolžna plačati stranka, ki oprostitve ne uživa, in sicer v sorazmerju s tem, koliko je oproščena stranka v postopku uspela.
ara - odstop od pogodbe - prodaja nepremičnine - začasno prebivališče
Že na podlagi zapisanega naslova v potrdilu o ari je po mnenju pritožbenega sodišča toženec upravičeno menil, da je tožnik vsaj začasno prebival na spornem naslovu in mu v interesu sklenitve prodajne pogodbe na ta naslov poslal dopis, da se v postavljenem roku izjasni o nakupu nepremičnine. Sam poziv toženca ni ključno dejstvo, saj je sklenitev in izpolnitev pogodbe v interesu obeh strank pogodbe, zatorej sta obe dolžni v ta namen storiti kaj več. Ne glede na postavljen izjasnitveni rok (do 30. 6. 2009), ki ga je toženec postavil tožniku, bi lahko tožnik, če bi dejansko imel interes s tožencem skleniti prodajno pogodbo, le to sklenil tudi po poteku roka, vse do prodaje tretjemu v oktobru 2009. Zato je mogoče šteti, da je toženec storil vse, da bi prišlo do sklenitve pisne pogodbe o prodaji nepremičnine, tožnik pa takšnega interesa ni imel, v posledici pa zaključiti, da je krivda za nesklenitev pisne pogodbe o prodaji nepremičnine oz. za njeno neizpolnitev v celoti na strani tožnika. Toženec je zato upravičeno odstopil od pogodbe in obdržal prejeto aro (1. odst. 65. člena Obligacijskega zakonika).
SPZ člen 77, 77/2, 273, 273/1, 273/1-1. ZEN člen 136, 136/1. ZENDMPE člen: 34, 34/2, 100, 100/1. ZNP člen 37, 139. ZPP člen 8, 350, 350/2, 365, 365-2. ZZKat.
ureditev meje – močnejša pravica – dokončno urejena meja v katastrskem postopku
Predstavlja podlago za odločitev 77. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki določa, da sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. Močnejša pravica se domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena).
Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE), ki je nasledil Zakon o zemljiškem katastru, ki je veljal v času urejanja meje in parcelacije (v nadaljevanju ZZKat) – leta 1989, v prvem odstavku 100. člena določa, da se meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku, štejejo za dokončne meje, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, ki so določene s predpisano natančnostjo, in če iz zapisnikov jasno izhaja, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kot so bile v postopku označene z mejniki. Enako določa sedaj veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN, prvi odstavek 136. člena).
Takšen obojestranski interes predlagatelja in nasprotnih udeležencev se odraža med drugim v 139. členu ZNP, ki določa, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci postopka praviloma v sorazmerju z dolžino svoje meje. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM0021223
OZ člen 179, 299, 299/2, 379. ZOdvT tar. št. 2200, 3100, 3102 , 3210. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 165, 165/1, 165/2, 338, 338/1, 350, 350/2, 351, 353, 358.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine – duševne bolečine – skaženost – zamuda – zakonske zamudne obresti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pravni standard
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana. Pri določitvi njegove vsebine v konkretnih primerih oziroma pri njegovi individualizaciji je sodišče vezano na kriterije, določene v 179. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). To so stopnja telesnih in duševnih bolečin in njihovo trajanje ter druge okoliščine in pomen prizadete dobrine, po katerem odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Hkrati pa mora biti odškodnina določena objektivno, in sicer glede na razmerje med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje in ob primerjavi z odškodninami za primerljivo škodo. Pojem skaženost je pravni standard in ga ne gre razumeti v zgolj medicinskem pomenu besede. Pravni standard skaženost mora biti objektivno zaznavna kot sprememba zunanjosti in subjektivno doživeta kot psihično trpljenje oškodovanca. Tožnik je na podlagi 379. člena OZ upravičen tudi do plačila zamudnih obresti, saj je tožena stranka zamudila z izpolnitvijo denarne obveznosti. Ob upoštevanju 2. odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, ko upnik na ustrezen način zahteva izpolnitev obveznosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067750
ZASP člen 170.
začasna odredba – materialna avtorska pravica – objava fotografije na portalu – obiski na portalu
Ni slediti zaključku sodišča prve stopnje, da z nedovoljeno objavo fotografij na portalu dolžniku ne nastaja težko nadomestljiva škoda. Obstoj te škode je upnik verjetno izkazal s trditvijo, da je portal tožene stranke, na katerem so objavljene fotografije, javno dostopen in da se ta škoda dnevno povečuje glede na število obiskov na portalu. Škoda je v neupravičenem ogledu fotografij. Ta se veča z vsakim obiskom portala. Je nenadomestljiva, ker ogleda ni možno zbrisati.
stroški upravitelja – sklep o končanju stečajnega postopka
Odločitev o končanju stečajnega postopka med drugim predpostavlja, da je odločeno tudi o stroških upravitelja. Ker o teh še ni pravnomočno odločeno, niso podani pogoji za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka po 376. členu ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na zaključek, da bodo z uresničitvijo odstopa od pogodbe doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov. Pri tem se je pravilno oprlo na predlog stečajnega upravitelja, iz katerega izhaja, da glede na obstoječe finančno in kadrovsko stanje stečajnega dolžnika le-ta ni sposoben izpolniti še neizpolnjenih pogodbenih obveznosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zmožnost za delo - zagovor - vabilo - dokazovanje - sodni izvedenec
Okoliščina, da tožnik ni pravočasno odprl pošiljke tožene stranke, v kateri mu je bilo pravočasno poslano vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bila njegova pravica do zagovora oz. obrambe kršena.
Sodišče prve stopnje bi moral izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem tožnikovega zdravnika oz. s postavitvijo sodnega izvedenca medicinske stroke, saj bi le tako lahko ugotovilo, ali tožnik v spornem času, ko je z dela izostal, ni bil sposoben za delo, kot zatrjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069437
ZIZ člen 270, 270/1. OZ člen 631.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – pripoznava dolga
Sodišče prve stopnje je glede na nasprotovanje tožene stranke ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala s stopnjo verjetnosti, da ima pripoznano terjatev do podjemnika, kar pa pomeni, da zaenkrat ni podan eden od pogojev iz 631. člena OZ, po katerem bi imela tožeča stranka kot sodelavec podjemnikovega naročnika (tožene stranke) pravico neposredno od naročnika zahtevati plačilo terjatve, ki jo ima proti podjemniku.
Pritožnik je s predložitvijo potrdila banke o nakazilu po NLB kliku omajal pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da sodne takse za pritožbo ni plačal v roku, določenem v 105.a členu ZPP.
stvarna služnost – vpis služnostne pravice na lastni stvari – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Predlagatelj z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, da se pri njemu lastni nepremičnini parc. št. 236 k. o. G. dovoli vpis služnosti hoje, vožnje in gona živine v njegovo korist. Predlagatelj torej s predlogom zahteva vpis služnosti na lastni stvari, kar pa že po splošnih načelih služnosti ni mogoče.