TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa pri stanovanju št. 56 in shrambi 56A stoječe na parc. št. 640/3 in 640/4 z ID št. stavbe 1739-1354, vl. št. 4806, podvl. št. 4806/56, k.o. Z.

V skladu z določbo prej veljavnega Zakona o zemljiški knjigi iz leta 1995, katerega je treba uporabiti v konkretnem primeru, je bilo mogoče predlog iz 2. odstavka 136. člena cit. zakona predložiti le v roku iz 134. člena tega zakona, to pa je v petih letih od njegove uveljavitve. Navedeni zakon je začel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 16. julija 1995 (glej 149. člen zakona), kar pomeni, da bi moral biti predlog iz 2. odstavka 136. člena zakona vložen najkasneje do 16. julija 2000. Ker je bil predlog vložen šele 06. 10. 2008, tako ne pridejo v poštev pravila iz 2. odstavka 136. člena citiranega zakona, po katerem je sodišče lahko dovolilo vpis, če je sedanji imetnik pravico pridobil s pravnim poslom od knjižnega predhodnika in je edina ovira za njen vpis dejstvo, da na pogodbi niso overjeni podpisi po določbi 22. člena tega zakona, če ugotovi, da overitev ni možna, da ni razloga za dvom o pristnosti podpisa ter da je predložen dokaz, da je bila pogodba predložena davčnemu organu. Odločitev o zavrženju je torej pravilna že iz tega – drugega razloga.

Overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu predstavlja predpostavko za vknjižbo pravice. Zato niti niso pomembne pritožbene sicer materialnopravno zmotne trditve, da overovitev podpisa prodajalca na kupoprodajni pogodbi z dne 09. 12. 1991, št. 466-141/91-A.V., po tedanjih predpisih ni bila potrebna.