TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi predlagatelja in nasprotnih udeležencev se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predstavlja podlago za odločitev 77. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki določa, da sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. Močnejša pravica se domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena).

Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE), ki je nasledil Zakon o zemljiškem katastru, ki je veljal v času urejanja meje in parcelacije (v nadaljevanju ZZKat) – leta 1989, v prvem odstavku 100. člena določa, da se meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku, štejejo za dokončne meje, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, ki so določene s predpisano natančnostjo, in če iz zapisnikov jasno izhaja, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kot so bile v postopku označene z mejniki. Enako določa sedaj veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN, prvi odstavek 136. člena).

Takšen obojestranski interes predlagatelja in nasprotnih udeležencev se odraža med drugim v 139. členu ZNP, ki določa, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci postopka praviloma v sorazmerju z dolžino svoje meje. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.