Specifične osebne okoliščine osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita, so lahko še posebej relevantne pri presoji, ali navedeni osebi v primeru vrnitve v izvorno državo grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
Ker se sodišče prve stopnje do razlogov in analiz tožene stranke sploh ni obrazloženo opredelilo, temveč se je zgolj pavšalno sklicevalo na druge sodbe, kljub sicer konkretnim napotkom toženi stranki, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2-3. URS člen 23, 25. Uredba (ES), št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o Schengenskih mejah).
pritožba zoper sklep - pravni interes za tožbo - združevanje družine
ZMZ ne vsebuje nobenih določb, da se ureditev, določena v drugem odstavku 50. člena ZMZ, ki se nanaša na prosilca za mednarodno zaščito in na prošnjo za mednarodno zaščito, smiselno uporablja tudi za primere prošenj oseb s priznano mednarodno zaščito za združevanje s svojimi družinskimi člani, oziroma da je tudi v teh primerih podana domneva, da se tudi taka prošnja šteje, zaradi razlogov, navedenih v tem odstavku, za umaknjeno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 65, 65/1, 79, 79/1. ZMZ člen 2, 2/2, 5, 5/1, 21, 21/3, 26, 26/2-5, 27, 27/1-3. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
mednarodna zaščita - status begunca - izkazanost preganjanja - spor polne jurisdikcije - poziv za služenje vojaškega roka - pritožba tožene stranke - kontradiktorna obrazložitev sodbe 1. stopnje
Samo zavrnitev osebnega poziva za služenje vojaškega roka lahko pomeni, da je izpolnjen pogoj preganjanja v smislu 5. alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ. V tem delu je sodba kontradiktorna, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZMZ člen 28, 28/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15c.
mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - resna škoda - individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja
Utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje ali njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja v državi, v kateri poteka oborožen spopad (tretji odstavek 28. člena ZMZ oziroma 15.(c) člena Kvalifikacijske direktive), pomeni realno možnost (ne zgolj hipotetično - nahajati se ob nepravem času na nepravem mestu), da bo postal žrtev nediskriminatornega nasilja. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, določen v 15.(c) členu Kvalifikacijske direktive oziroma tretjem odstavku 28. člena ZMZ, je odvisna od različnih kriterijev (od primera do primera).
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 80, 80/3-2, 63, 63/2.
omejitev gibanja - istovetnost prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - napačna uporaba materialnega prava - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnikova identiteta sporna, obstajajo pa tudi okoliščine za sum, da tožnik zavaja in zlorablja postopek. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in tožbo zavrnilo.
ZMZ člen 21, 22, 22/2, 28, 28-3, 52, 52-2, 53, 53-1. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15c.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje statusa begunca - samovoljno nasilje - resna in individualna grožnja - objektivni element - obstoj razloga, da bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo - realna možnost
Nikomur ni mogoče zagotoviti življenja povsem brez tveganja; še posebej ne v situaciji oboroženega spopada; golo naključje ali zgolj verjetnost, da bo posameznik utrpel resno škodo, pa ne dosegata standarda prepričanja. O prepričanju lahko govorimo, kadar o udejanjanju možnosti, da bo prosilec izpostavljen grožnji samovoljnega nasilja, ne dvomi noben razumen človek. Utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje ali njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja na ozemlju, kjer poteka oborožen spopad (tretji odstavek 28. člena ZMZ oziroma 15.(c) člena Kvalifikacijske direktive), pomeni realno možnost (ne zgolj hipotetično - nahajati se ob nepravem času na nepravem mestu), da bo postal žrtev nediskriminatornega nasilja. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, določen v 15.(c) členu Kvalifikacijske direktive oziroma tretjem odstavku 28. člena ZMZ, je odvisna od različnih kriterijev (od primera do primera).
Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 15c, 2e. ZMZ člen 3, 3/2, 28, 28-3. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 77.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
Utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje ali njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja na ozemlju, kjer poteka oborožen spopad, pomeni realno možnost (ne zgolj hipotetično - nahajati se ob nepravem času na nepravem mestu), da bo postal žrtev nediskriminatornega nasilja. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, določen v 15(c) členu Kvalifikacijske direktive oziroma tretji alineji 28. člena ZMZ, je odvisna od različnih kriterijev (od primera do primera), kot so npr. število civilnih žrtev in zmožnost oziroma nezmožnost države, da prebivalcem zagotovi najbolj osnovna sredstva, kot so dostop do hrane, vode in zdravstvene pomoči. Humanitarne in socialno ekonomske razmere so za priznanje subsidiarne zaščite lahko relevantne le v primeru, če predstavljajo realno nevarnost, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju po 3. členu EKČP; če razmere ne dosegajo praga kršitve 3. člena EKČP, tudi po praksi ESČP ni ovir, da se prosilec ne bi vrnil v izvorno državo.
ZMZ člen 28, 28-3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebujejo mednarodno zaščito in vsebini te zaščite člen 2e, 15c.
Na podlagi 15 (c) člena Kvalifikacijske direktive se obstoj resne in individualne grožnje izjemoma šteje za dokazanega, kadar samovoljno nasilje doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist samo zaradi navzočnosti na ozemlju, kjer sicer poteka oborožen spopad, soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
ZPP člen 343, 343/4, 352. ZUS-1 člen 63, 63/1. ZMZ člen 50, 53, 53-1, 80.
mednarodna zaščita - preganjanje - resna škoda - zavrnilna sodba - samovoljna zapustitev azilnega doma pred pravnomočnostjo odločbe - pravni interes za pritožbo
Ker je prosilka (tožnica) samovoljno zapustila azilni dom (že po vložitvi pritožbe zoper sodbo prve stopnje), ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo.
mednarodna zaščita – podaljšanje subsidiarne zaščite – aktualna poročila o stanju v izvorni državi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – obstoj razloga, da bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo – resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista
Tožena stranka ob neupoštevanju predloženih aktualnih informacij ni ugotovila vseh dejstev in dejanskih okoliščin in tudi ni jasno in določno obrazložila, katere dejanske okoliščine je štela kot odločilne pri presoji, da samovoljno nasilje v tožnikovi izvorni državi oziroma v njenem delu ne dosega takšne stopnje, da bi tožniku v primeru vrnitve v izvorno državo pomenilo resno in individualno grožnjo za njegovo življenje ali osebnost.
ZMZ člen 51, 51/2, 51/4. ZUS-1 člen 65, 65/1, 75, 75/1. Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje - sorazmernost in nujnost ukrepa - trajanje pridržanja - korist mladoletnih otrok
Glede na dosedanje ravnanje tožnikov obstaja v obravnavani zadevi znatna nevarnost, da tožniki ne bodo počakali na izvršitev predaje, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča ukrep njihovega pridržanja nujen in glede na spremenjeno lokacijo pridržanja zaradi otrok tudi sorazmeren.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014683
ZUS-1 člen 75/1-1, 77. ZPP člen 339/2-14, 339/2-15.
mednarodna zaščita - v obliki statusa begunca ali v obliki subsidiarne zaščite - pospešen ali redni postopek - absolutne bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu - neobrazložena sodba - nasprotje med listinami v spisu in razlogi sodbe glede vsebine teh listin, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti
Sodišče prve stopnje se glede nosilnih razlogov svoje sodbe ne more sklicevati na razloge v sodbi Vrhovnega sodišča, danih v zadevi, v kateri je tožena stranka o mednarodni zaščiti istega prosilca v obliki statusa begunca odločala na drugi pravni in dejanski podlagi. Sodišče prve stopnje s tem, ko se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razlog odločbe tožene stranke in jih šteje tudi za svoje razloge, ne odgovori na tožbene navedbe, ki se prvič pojavijo v tožbi in so lahko bistveni za odločitev, temveč mora do njih sprejeti jasna, določna in argumentirana stališča. Tega pa v tem primeru ni storilo. S tem, ko je v izpodbijani sodbi navedlo, da je tožnik postal član politične stranke šele leta 2011, trdi nekaj, kar iz upravnega in sodnega spisa (tožnikove prošnje in zapisnika z osebnega razgovora ter dopisa te politične stranke) ne izhaja. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi absolutno bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, je bilo treba njegovo sodbo razveljaviti in mu zadevo vrniti, da opravi nov postopek.
Konvencije o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1a, 1a/2. ZMZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 5, 5/1-3, 26, 26/2-5, 27, 28, 28-1, 28-2, 28-3, 52, 52/1-1. ZUP člen 207. ZUS-1 člen 52, 75, 75/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - status subsidiarne zaščite - status begunca - dejanja preganjanja - zavrnitev služenja vojaškega roka - izrek odločbe
Tožena stranka in prvostopno sodišče nista kršila tožnikovih ustavnih pravic in tudi ne 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ker v izreku izpodbijane odločbe ni posebej odločeno o statusu begunca in posebej o statusu subsidiarne zaščite. V izreku odločbe pristojni organ ne odloči posebej o vsaki posamezni obliki pravice do mednarodne zaščite; če ugodi prošnji, odloči le o obliki zaščite (statusu begunca ali statusu subsidiarne zaščite), ki jo prizna prosilcu.
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikove izjave (da ne želi sodelovati v tej umazani vojni in ne želi streljati na nikogar) oceniti v luči določbe pete alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da se za dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije šteje tudi pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ. Navedena določba kot kazen tudi ne določa zgolj smrtne kazni, zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni ključno, ali so tožnikove navedbe, da ga bodo v primeru vrnitve ustrelili in na katere je oprla v tej zvezi svojo odločitev tožena stranka, resnične, poleg tega pa je treba tudi upoštevati , da se določbe sirskih predpisov, ki se nanašajo na odklonitev služenja vojaškega roka in ki jih navaja tožena stranka, nanašajo na mirnodobsko ureditev, ne pa tudi na sedanje stanje v Sirski arabski republiki.
ZMZ člen 51, 51/5. ZPP člen 206, 206/1-2, 259. ZUS-1 člen 75/2, 77.
mednarodna zaščita - sklep o prekinitvi sodnega postopka - nezmožnost zaslišanja stranke - obvezno zaslišanje prosilca
Nemožnost zaslišanja tožnika, ker se nahaja na zdravljenju v zdravstveni inštituciji, ni razlog za prekinitev postopka po navedeni določbi ZPP. ZPP v izjemnih primerih, če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti na sodišče (bolezen, visoka starost, karantena) dovoljuje tudi zaslišanje strank po predsedniku senata (259. člen). Če pa bi sodišče iz okoliščin primera ugotovilo, da bi lahko šlo za pomanjkanje procesne sposobnosti tožnika, pa bi moralo poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014651
URS člen 14, 15, 53, 56. ZUP člen 219, 220. ZMZ člen 3, 3/1-3, 16b, 16b/1, 16b/2, 17, 17/1, 17/3. Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES - Kvalifikacijska direktiva I) člen 4, 4/1, 4/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, št. 95/2011 z dne 13. decembra 2011 (Direktiva 2011/95/EU - Kvalifikacijska direktiva II)člen 23, 23/5. ZTuj-2 člen 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 63/1, 80, 80/3-3. MKVČP člen 8. Listina EU o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/3.
mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II - neobvezna implementacija v nacionalno zakonodajo - združitev s sestrami in nečakinjo - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Glede na to, da Kvalifikacijska direktiva II oziroma pravni red EU ne določa razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status mednarodne zaščite po osnovnem prosilcu, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost, neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II glede kroga oseb, ki se štejejo za družinske člane, iz tega razloga ni mogoča.
ZMZ člen 23, 26, 28, 52, 52/1-2, 53. ZUS-1 člen 76.
neverodostojne izjave - subjektivni strah - manj pomembne nekonsistentnosti - dokazna ocena
Na podlagi neverodostojnih izjav prvega tožnika in druge tožnice glede obstoja treh dogodkov, v katerih naj bi bila poškodovana, neskladnih in nasprotujočih si izjav o manj pomembnih dejstvih, in ker zatrjevanja prvega tožnika in druge tožnice glede (drugih oblik) preganjanja zaradi njihove romske narodnosti, niso podprta s splošnimi informacijami o izvorni državi, je zaključek tožene stranke, da prosilci niso izkazali utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječem na narodni pripadnosti (v primeru vrnitve v izvorno državo) in jim zato ni mogoče priznati statusa begunca, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilen.
URS člen 53, 56. ZMZ člen 3, 3-3, 16b, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 33. ZUP člen 219, 220. ZTuj-2 člen 3, 3/4, 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 80, 80/3-3. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/1, 10, 10/2, 23. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 23, 23/5.
mednarodna zaščita - pritožba tožene stranke - združevanje družine - krog sorodnikov osebe s statusom subsidiarne zaščite - bratje, sestrična in nečak osebe s statusom subsidiarne zaščite - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - skladnost ZMZ z Direktivo 2011/95 ES - neposredna uporaba prava EU
Širitev kroga družinskih članov, določenega v ZMZ ni mogoča. Organu, ki o mednarodni zaščiti odloča, namreč v ZMZ ni dana diskrecija, da lahko, pa čeprav še zaradi tako utemeljenih razlogov, razširi krog družinskih članov preko kroga, določenega v 16.b členu ZMZ. Take obveznosti mu ne nalagajo oziroma mu diskrecijske pravice ne dajejo niti pravni akti EU niti EKČP.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014644
URS člen 14, 15, 53, 56. ZUP člen 219, 220. ZMZ člen 3, 3/1-3, 16b, 16b/1, 16b/2, 17, 17/1, 17/3. Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES - Kvalifikacijska direktiva I) člen 4, 4/1, 4/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, št. 95/2011 z dne 13. decembra 2011 (Direktiva 2011/95/EU - Kvalifikacijska direktiva II)člen 23, 23/5. ZTuj-2 člen 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 63/1, 80, 80/3-3. MKVČP člen 8. Listina EU o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/3.
prošnja za združitev družine - združevanje družine - delna odločba - družinski člani - združitev z brati in sestrami - bratje oziroma sestre - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Slovenski pravni red brate in sestre ne določa kot družinske člane. Takšna opredelitev je stvar zakonskega urejanja. Mladoletni prosilec, ki ima v Sloveniji priznan status begunca, ne more zahtevati združitev z brati in sestrami, ki živijo drugje.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - razlogi preganjanja - strah pred kriminalno združbo - izvrševanje kaznivih dejanj - osebni razgovor - subsidiarna zaščita - izkazanost resne škode - pavšalne trditve o korupciji
Strah pred kriminalno združbo, za katero je tožnik izvrševal kazniva dejanja, ne more predstavljati razloga za priznanje mednarodne zaščite.
Ker tožnik ni bil v zadostni meri aktiven pri iskanju zaščite na policiji, samo časopisni članki o korupciji ne zadoščajo za presojo, da organi v izvorni državi niso sposobni nuditi zaščite. Zato mu ne grozi resna škoda. Ni pogojev za priznanje subsidiarne zaščite. Za pritožbeno obravnavo pogoji niso bili izpolnjeni.
ZMZ člen 16b, 17, 23, 23/5. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12. 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 23, 23/5. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 7.
mednarodna zaščita - združevanje družine - Kvalifikacijska direktiva II (Direktiva 2011/95/ES) - krog družinskih članov - razmerje do ZTuj-2 - skladnost s pravnim redom EU - skladnost z Ustavo - implementacija direktive
Glede na to, da Kvalifikacijska direktiva II oziroma pravni red EU ne določata razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status begunca po osnovnem prosilcu, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost, neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II, glede kroga oseb, ki se štejejo za „družinske člane“ ni mogoča že zaradi tega razloga. Kogentnih določb ZMZ, ki so s pravnim redom EU usklajene, pa tudi ni mogoče razlagati širše, kot so zapisane.