na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sodba I Up 235/2014 - mednarodna zaščita – resna škoda – preganjanje - dokazno breme – glavna obravnava
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
22.7.2014
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba I Up 235/2014
INTERNA OZNAKA
VS1014811
SENAT, SODNIK
Peter Golob (preds.), Milica Štern (poroč.), Irena Badovinac-Bjelič
INSTITUT VSRS
mednarodna zaščita – resna škoda – preganjanje - dokazno breme – glavna obravnava
PODROČJE VSRS
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
JEDRO
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi glede na citirane določbe 26. in 28. člena ZMZ niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, prav tako pa tudi ne statusa subsidiarne oblike zaščite.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito - še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec - je deljeno med tožnikom (prvi in drugi odstavek 21. člena ZMZ) in toženo stranko (prvi odstavek 22. člena in peta alineja 23. člena ZMZ) in ga ne nosi samo tožena stranka.
Iz 22. člena Ustave ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je le sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. Tožnik tega s svojimi navedbami v konkretnem primeru ni izkazal, zato je sodišče prve stopnje odločilo brez glavne obravnave, na seji senata, ter s tem ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito - še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec - je deljeno med tožnikom (prvi in drugi odstavek 21. člena ZMZ) in toženo stranko (prvi odstavek 22. člena in peta alineja 23. člena ZMZ) in ga ne nosi samo tožena stranka.
Iz 22. člena Ustave ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je le sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. Tožnik tega s svojimi navedbami v konkretnem primeru ni izkazal, zato je sodišče prve stopnje odločilo brez glavne obravnave, na seji senata, ter s tem ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.