mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - verodostojnost prosilcev - resno grozeče preganjanje - huda kršitev človekovih pravic ni izkazana - razmere na Kitajskem - spor polne jurisdikcije
Okoliščine, ki jih tožniki navajajo kot razlog za preganjanje, to je, da se kot budisti mongolske narodnosti ne strinjajo s politiko Kitajske do Tibeta oziroma Dalaj Lame, bi sicer lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite po Ženevski konvenciji oziroma 2. in 27. členu ZMZ (pripadnost določeni veroizpovedi, narodna pripadnost, politično prepričanje), vendar bi morala biti grozeča dejanja preganjanja dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča se, da bi predstavljala hudo kršitev človekovih pravic, oziroma da bi predstavljala zbir različnih ukrepov, vključno s kršitvijo človekovih pavic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic (26. člen ZMZ). Takega preganjanja pa tožniki niso izkazali niti ne izhaja iz informacij o stanju na Kitajskem, ki jih je tožena stranka preučila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Strah zaradi kršitve verskih prepovedi ter strah zaradi maščevanja družine, dekleta, s katero je prosilec imel razmerje, očitno ni okoliščina, ki bi lahko predstavljala preganjanje po Ženevski konvenciji. Zato je bilo pravilno odločeno v pospešenem postopku.
ZMZ člen 16b. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/1, 4/2. USRS člen 53, 56.
mednarodna zaščita - združevanje družine - bratje oziroma sestre begunca - krog sorodnikov osebe - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Ker tožničina sestra ni oseba iz prvega odstavka 16.b člena ZMZ niti oseba iz 4. člena Direktive Sveta 2003/86/ES, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in tožene stranke, ko je zavrnila tožničino zahtevo za združevanje družine) pravilna in zakonita.
ZMZ člen 33, 3, 3-3. Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003, o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (Dublinska uredba) člen 3, 3/1, 16, 16/1-e, 19, 19/1.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - predaja odgovorni državi - Avstrija - dokazno breme o kršitvah človekovih pravic
Prosilec za mednarodno zaščito na odločitev pristojnih organov, da bo predan odgovorni državi, ne more vplivati, razen če izkaže, da mu bodo v odgovorni državi kršene človekove pravice. To pa so tudi okoliščine, ki kažejo na uporabo določbe drugega odstavka 3. člena Dublinske uredbe.
ZMZ člen 28, 55, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5. ZUS-1 člen 52, 63, 63/1, 76.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek
Po 3. točki 55. člena ZMZ se prošnja zavrne kot očitno neutemeljena, če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 27. člen ZMZ. Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno opredelila krvno maščevanje kot dolžnost moškega člana družine, katerega član je bil umorjen, da se zanj maščuje tako, da umori moškega člana morilčeve družine. Glede na ugotovljeno in navedeno dejansko stanje (razmerje in spolni odnosi z dekletom in kasnejše grožnje njenega očeta, da ga bo ubil) ne gre za krvno maščevanje, saj ni izpolnjena osnovna predpostavka krvnega maščevanja, to je umor. Iz opisa dogodkov, kot ga je podal tožnik, je razvidno, da gre izključno za zasebno zadevo med tožnikom (prosilcem za mednarodno zaščito) in očetom njegovega dekleta, ne pa za preganjanje zaradi katerega izmed razlogov, določenih v Ženevski konvenciji oziroma ZMZ.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost
Po določbi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ lahko pristojni organ prosilca do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 51. člena tega zakona z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC na podlagi Uredbe 2000/2725/ES. V skladu z drugim odstavkom 51. člena ZMZ se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma ali njegove izpostave (prva alineja) ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva (druga alineja).
Z izrečenim ukrepom se prepreči, da bi tožnik, v primeru predaje pristojni državi, prej zapustil Slovenijo oziroma ne bi počakal na izvršitev predaje. Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da npr. ilegalno prehajanje mej, zapustitev države še pred koncem odločitve v postopku, vlaganje prošenj, kaže na begosumnost ali celo zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - obveznost pridobitve, proučitve in upoštevanja informacij o izvorni državi - kršitev materialnega prava
Glede na določbe 22. člena ZMZ mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito navaja takšne subjektivne okoliščine, ki bi lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite, odločujoči organ pridobiti, proučiti in ustrezno upoštevati informacije o izvorni državi, tudi če meni, da ni realno pričakovati, da bo do preganjanja zaradi okoliščin, ki jih prosilec navaja, tudi prišlo.
ZUS-1 člen 64, 64/1-3. ZMZ člen 16b, 17. ZUP člen 237, 237/2-3.
mednarodna zaščita - združitev družine - priznan status begunca - projekt Eurema - odpravljena odločba tožene stranke - pravica prosilca, da se opredeli do nekosistentnosti svojih izjav
Ob ugotovljeni nekonsistentnosti v izjavah prosilca, mu je v skladu z 9. členom ZUP potrebno dati možnost, da se o tem opredeli.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev - dokazno breme
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo prošnjo oziroma zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek pa veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
Iz predloženih spletnih naslovov, katerih vsebino je tožena stranka v izpodbijani odločbi na kratko povzela, in tožnikovih izjav tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne izhaja bistveno povečana verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
URS člen 14, 22, 53, 56. ZMZ člen 16b, 16b/1-7, 17. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/2. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
mednarodna zaščita - združitev družine - družinski člani - polnoletnost prosilca v času izdaje odločbe - status begunca - enakost pred zakonom - pravna varnost
Ker tožnik ni več mladoleten, za združitev z materjo ni več podana pravna podlaga v določbi 16. b člena ZMZ, in ker tožnikovi bratje in sestre niso osebe iz prvega odstavka 16. b člena ZMZ niti osebe iz 4. člena navedene Direktive, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in tožene stranke) pravilna in zakonita.
ZMZ člen 59, 59/1-2. ZUS-1 člen 64, 64/1-2. Uredba sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je v eni od držav članic vloži državljan tretje države, številka 343/2003 z dne 18. 2. 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 10.
mednarodna zaščita - odprava sklepa o omejitvi gibanja - ni ugotovljen nezakonit prehod meje
O omejitvi gibanja se odloči z upravnim sklepom, v katerem pa morajo biti poleg predstavitve dejanskega stanja zadeve, navedb določb predpisov, na katerih odločitev temelji, navedeni tudi dokazi oziroma okoliščine, ki utemeljujejo uporabo določenega predpisa in s tem izrek določenega ukrepa.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost - prosti preudarek- zloraba sistema mednarodne zaščite
Dejstva, da je tožnik večkrat v več državah zaprosil za mednarodno zaščito, da je samovoljno potem zapustil to državo, da je brez ustreznih dokumentov prehajal državne meje ter izjavil, da ne želi biti vrnjen v konkretno državo, ki bi bila pristojna za reševanje njegove prošnje, tudi po presoji Vrhovnega sodišča kažejo na utemeljen sum, da bi lahko pred koncem odločitve o pristojni državi zapustil Slovenijo in s tem onemogočil učinkovito odločanje oziroma realizacijo izročitve.
Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito (na podlagi katere mu je bila že priznana subsidiarna zaščita), in ne samo tisti, ki jih je tožena stranka v prvem postopku štela za ključne za priznanje subsidiarne zaščite.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014339
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 28. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - notranja neskladnost izjav - zunanja neskladnost izjav - obrazloženost sodbe
Sodišče prve stopnje s splošnimi navedbami, kljub sklicevanju na drugi odstavek 71. člena ZUS-1, ni odgovorilo na povsem konkretne tožbene ugovore. Prav tako ni odgovorilo na zatrjevane kršitve materialnega prava, temveč je nekatere od teh pritožničinih navedb opredelilo, kot da pritožnica uveljavlja protiustavnost spornih materialnih določb ZMDZ, kar pa iz tožbe ne izhaja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014416
ZMZ člen 74, 74/2. Direktiva Sveta 2005/85/ES o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. URS člen 18. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
mednarodna zaščita - prepozna tožba
Če je v postopkih mednarodne zaščite tožba vložena po izteku roka iz drugega odstavka 74. člena ZMZ, se kot prepozna zavrže.
Ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (ne navaja konkretnih napak, ki naj bi jih storila tožena stranka, ne navaja svojih razlogov za (ne)uporabo določene zakonske določbe), se sodba na podlagi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - rezultat o obstoju prstnih odtisov – prosti preudarek
Ob pridobljenem podatku iz baze Eurodac in ugotovitvi, katera država je pristojna za reševanje prošnje za mednarodno zaščito in ugotovljeni begosumnosti, je omejitev gibanja utemeljena.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014364
ZMZ člen 3, 3-3, 33. ZUS-1 člen 40, 40/3, 59. Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003, o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 16/1-e, 16/4, 19/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi Avstriji - razmere v odgovorni državi kot razlog za to, da se prosilca ne preda odgovorni državi - načelo nevračanja v izvorno državo - dokazno breme - izvedba dokaza z zaslišanjem stranke - kršenje človekovih pravic - Dublinska uredba
Če so izpolnjeni pogoji, predpisani v Dublinski uredbi, se prosilec preda v obravnavo pristojni državi, v tem primeru Avstriji, če ga ta sprejme, kar ga v tem primeru je, razen če so podane okoliščine, zaradi katerih bi bile prosilcu v odgovorni državi kršene človekove pravice, pri čemer je trditveno in delno tudi dokazno breme na prosilcu. V tem primeru pa prosilcu ni uspelo omajati prepričanja odločujočih organov, da se v Avstriji prosilcem za mednarodno zaščito kršijo človekove pravice in načelo o nevračanju, saj niti ne navaja informacij o tem, kot dokaz pa predlaga svoje zaslišanje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014388
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2-3, 50/3, 80. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39, 39/1, 39/6.
mednarodna zaščita - pritožba - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - pravni interes za tožbo - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - izbris iz evidence
Tožnik je z zapustitvijo azilnega doma (in zapustitvijo Republike Slovenije) s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo njegov pooblaščenec izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 23, 28 52, 52/1-2, 53, 53-1. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 77, 78, 78/3. ZPP člen 81, 81/5.
mednarodna zaščita – ugoditev pritožbi - izpolnjevanje pogojev – izjava prosilca - status begunca - resna škoda - subsidiarna zaščita - manjšinska narodna skupnost - smrt tožnika - zavrženje tožbe - dvom v verodostojnost – dokazna ocena
Tožena stranka je v obravnavani zadevi po opravljenih razgovorih s tožniki (ob odsotnosti vsakršnih dokazil v zvezi z zatrjevanimi dogodki) zaključila, da jim ni mogoče verjeti, da so se zatrjevani dogodki zares zgodili. Ali tožena stranka po izvedenem postopku verjame izjavam, je stvar dokazne ocene.