TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba I Up 72/2014 - mednarodna zaščita - utemeljitev prošnje - možnost predložitve dokazov v postopku - zavrnitev prošnje kot neutemeljene - tožbene novote - glavna ob...
Pravilen je zaključek, da se tožnik ni kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje, saj na mnoga vprašanja ni želel odgovoriti oziroma se je odgovoru izmikal, ko je bil soočen s kontradiktornostmi, pa jih ni znal pojasniti oziroma se je izmaknil odgovoru.
Prav tako je pravilen zaključek, da tožnik ni podal utemeljenih razlogov, zakaj ni mogel predložiti dokazov.
Pravilen je tudi zaključek tožene stranke, kateremu je pritrdilo tudi sodišče prve stopnje, da tožnikove izjave niso skladne in verjetne ter posledično tudi, da njegova splošna verodostojnost ni bila ugotovljena. Tožena stranka je namreč natančno povzela tožnikove izjave, ki jih je dal ob podaji prve prošnje za mednarodno zaščito (ta postopek je bil končan z ustavitvijo, ker je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil), in izjave v postopku v zvezi z drugo prošnjo ter ugotovila več bistvenih razlik, ki jih ni znal ali hotel pojasniti.
Tožnik je po vložitvi tožbe uveljavljal nastanek novih okoliščin kot dodatni razlog za utemeljenost njegove prošnje za mednarodno zaščito.
Novote, ki jih tožnik navaja v vlogi z dne 10. 7. 2013 bi morale obstajati že v času odločanja tožene stranke (izpodbijana odločba z dne 31. 1. 2013), kar pa niso (to izhaja iz tožnikovih navedb, iz same predložene listine pa to ni razvidno, saj na njej ni ne datuma ne žiga), zato jih sodišče ni bilo dolžno upoštevati.
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni samo ugotavljalo na glavni obravnavi, odločalo je na seji, ter na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovila tožena stranka. Zato ni podlage za odločanje Vrhovnega sodišča po opravljeni glavni obravnavi.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.