postopek vzpostavitve etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del - neobvezna izvedba naroka - priposestvovanje - lastniška posest - izvrševanje posesti - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - pravni naslov - zakonske domneve - odločanje na podlagi verjetnosti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine se praviloma odloča na podlagi stanja spisa in se narok opravi izjemoma, zato tega, zakaj naroka ni opravilo, sodišče ni dolžno posebej pojasnjevati v obrazložitvi sklepa.
Zgolj zatrjevana posest ne utemeljuje sklepa o priposestvovanju posameznega dela stavbe, saj mora biti posest lastniška (drugi odstavek 20. člena ZVEtL-1). Ker predlagateljica nima pravnega naslova, s katerim bi dokazala lastništvo spornega dela (ID znak X-939-12), je nepotrebno zasliševanje udeležencev zgolj glede izvrševanja posesti.
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče o predhodnih vprašanjih zaradi morebitnih spornih dejstev odloča po zakonskih domnevah oziroma po verjetnejši pravici (24. člen ZVEtL-1).
oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - materialni položaj - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Na tožečih strankah kot prosilcih za oprostitev plačila sodne takse je torej tako trditveno kot dokazno breme, da bi izkazali opravičene razloge, ki bi sodišču sploh omogočali sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks.
odškodninska odgovornost države - izpolnjevanje vojaške obveznosti - vojaško strokovno usposabljanje - poškodba vojaka med vojaško vadbo - poškodba sluha - okvara sluha zaradi zvočnega udara med streljanjem - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševna bolezen - I. kategorija invalidnosti - delovna nezmožnost - psihiatrično zdravljenje - premoženjska škoda - mesečna renta - tek zakonskih zamudnih obresti
Pri tožniku je diagnosticirana nediferencirana shizofrenija in postshizofrenska depresija, pri čemer so njegove psihične težave nedvomno posledica akutne poškodbe sluha. Stalno šumenje v ušesu, ki je bilo posledica fizične poškodbe, je povzročilo duševno bolezen. Depresivna reakcija na poškodbo se je prelevila v trajno, od realnega dogajanja odmaknjeno doživljanje, kar je povzročilo shizofrensko klinično sliko.
Mesečna renta kot oblika povrnitve materialne škode, z odškodnino za povzročeno nematerialno škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nima nikakršne zveze, ti dve vrsti odškodnine se ne izključujeta. Gre za samostojni vrsti odškodnin in ne moreta predstavljati neupravičene obogatitve tožnika.
V dokaznem postopku je bilo z gotovostjo ugotovljeno, da obtoženec ni storil ničesar v smeri pridobitve obljubljenih dovoljenj, subvencij, dokumentacije, niti ni res, da bi bil sprožen postopek gradbenega nadzora ter izrečena globa, saj obtoženec takšnega namena niti ni imel. Zato je neoporečen zaključek sodišča prve stopnje, da obtoženec že od začetka posla, torej od sklenitve pogodbe z dne 5. 1. 2011, ni imel namena, da uresniči zgoraj obljubljene zaveze, ampak je od oškodovanca hotel izvabiti čim več denarja, sebi pa pridobiti čim večjo premoženjsko korist.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042245
ZDR-1 člen 9, 129, 129/2, 222.. OZ člen 150, 153, 153/2, 153/3.. ZVZD-1 člen 19.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - dodatek na delovno dobo - nadurno delo - soprispevek oškodovanca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - pravična denarna odškodnina
V skladu s splošnim načelom omejitve avtonomije pogodbenih strank, kot ga določa drugi odstavek 9. člena ZDR-1, se s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, ne morejo pa se te pravice določiti manj ugodno, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba. Izjemoma se v primerih, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, pravice in obveznosti s kolektivno pogodbo lahko uredijo drugače, kot je določeno v ZDR-1. Med izjemami, ki omogočajo drugačno ureditev, kar lahko pomeni tudi za delavca manj ugodno ureditev, je tudi določba 222. člena ZDR-1, s tem da je v samem 222. členu ZDR-1 možnost takšne, drugačne ureditve omejena le na kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. Navedeno pa pomeni, da prehodna določba 222. člena ZDR-1 strankam kolektivne pogodbe dejavnosti omogoča, da se dogovorijo, da se dodatek za delovno dobo prizna le za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
S tem, ko je tožnik čistil ostružke v stružnici v času delovanja stroja, je vsekakor povečal verjetnost nastanka škodnega dogodka in je opustitev dolžne skrbnosti tožnika vplivala na nastanek škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba ovrednotiti nedopustno krivdno (neskrbno) ravnanje na obeh straneh, pri tem pa tehtati težo takega ravnanja (aktivnega oziroma pasivnega). Zaključilo je, da pravilna uporaba materialnega prava narekuje določitev tožnikovega soprispevka v deležu 40 %.
vrnitev v prejšnje stanje - popravni sklep - očitna pisna pomota - obrazložitev sklepa - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - vročanje
Napaka v obrazložitvi ne vpliva na izrek oziroma odločitev v izpodbijanem sklepu. Okoliščina, da je sodišče navedlo letnico 2020 namesto 2019, ne predstavlja utemeljenega pritožbenega razloga zoper odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za očitno pisno pomoto, ki jo lahko z izdajo popravnega sklepa kadarkoli sanira sodišče prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041781
OZ člen 131, 131/1, 150, 153, 179.. ZDR-1 člen 179.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Stvar je nevarna, če je njena uporaba povezana s povečanim tveganjem. Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik (150. člen OZ), torej toženka. Njene pritožbene navedbe o (delni) oprostitvi odgovornosti (153. člen OZ) niso utemeljene, saj iz tožbenih navedb, ki se štejejo za priznane, ne izhaja, da bi tožnica kakorkoli prispevala k nastanku škode. Toženka za škodo odgovarja ne le objektivno, ampak tudi krivdno (prvi odstavek 131. člena OZ), saj je stroj slabo vzdrževala, kar je vplivalo na njegovo delovanje, delavcev za varno delo ni izobrazila niti jim ni zagotovila ustreznih zaščitnih sredstev.
Glede na to, da pritožnik ne pojasni, zakaj da ni pričakovati, da bi se v bodoče obdolženec ali pa oškodovanka še znašla v takšnih okoliščinah, v kakršnih naj bi bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, tudi ne more imeti posebne teže pritožbeni očitek češ, da je sodišče prve stopnje pozabilo upoštevati dejstvo, da naj bi bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje izvršeno v času močne vinjenosti obdolženca kot tudi oškodovanke.
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, očitek o neobveščanju nadrejenega delavca in o neizpolnitvi zapisnika ne izhaja iz disciplinske obdolžitve, zato se tožnica s tema očitkoma ni mogla seznaniti niti se zagovarjati. Kot določa 173. člen ZDR-1 mora delodajalec delavca pred izrekom disciplinske sankcije pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, o njih izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Omenjena očitka sta sicer navedena v obrazložitvi odločitve o disciplinski odgovornosti, kar pa ne zadostuje, za kar se neutemeljeno zavzema toženka.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija za vložitev predloga - finančne terjatve - obstoj terjatve - zapadlost terjatve - revizorjevo poročilo - soglasje dolžnika - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - namen zakonodajalca - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - učinki potrjene prisilne poravnave - predhodni postopek prisilne poravnave - stranke predhodnega postopka - udeležba v postopku - dolžnikov delničar - položaj upnika - možnosti za uspeh - poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja - naknadni predlog prisilne poravnave
Namen zakonodajalca zagotovo ni bil, da lahko predlagajo prisilno poravnavo le trije upniki (ali več), saj bi bil v tem primeru en upnik (ali dva) prikrajšan za to možnost, čeprav bi imel enak obseg terjatev kot trije ali več upnikov skupaj. Poleg gramatikalne razlage, ki jo je (edino) uporabil pritožnik, je treba upoštevati tudi logično, sistematično in teleološko razlago. Sodišče skozi svojo sodno prakso razlaga 221.j člen ZFPPIPP tako, da dopušča začetek postopka prisilne poravnave tudi na predlog enega upnika, kar je razvidno iz več odločb (npr. VSL Cst 36/2017, VSL Cst 155/2020 idr.). Do vložitve upniškega predloga je upravičen tisti upnik (eden ali več), ki izpolnjuje kriterij, da njegove (njihove) finančne terjatve do dolžnika presegajo 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika. Tako je bistven delež finančnih obveznosti, ne pa število upnikov.
varstvo solastnika in skupnega lastnika - pravica do zasebnosti - enodružinska hiša - izključitev solastnika iz posesti - zamenjava ključavnice - ureditev razmerij med solastniki - ukrep prepovedi približevanja - razvezana zakonca
Solastnik in skupni lastnik imata pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Drži, da lastninsko varstvo solastnikov ni absolutno, ampak je skladno z načelom sorazmernosti omejeno tudi z ustavnimi pravicami drugih. Vrhovno sodišče RS je ocenilo, da ustavno skladna razlaga določbe 100. člena SPZ narekuje sklep, da bi bilo solastniku mogoče odreči lastninsko pravno varstvo le takrat, ko bi z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, npr. v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen Ustave RS) in nedotakljivost stanovanja (36. člen Ustave RS). Do tega lahko pride predvsem, ko gre za solastnino stanovanja ali enodružinske hiše. Vendar tudi v takšnem primeru lastninskega varstva ni mogoče omejiti, če lastnik zaradi okoliščin primera ne bi imel drugih možnosti za varstvo svojih solastninskih upravičenj.
zastaranje kazenskega pregona - tek materialnih rokov - kršitev temeljnih pravic delavcev - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vendar pa iz obrazložitve k sprejetju citirane zakonske določbe izhaja, da je bil namen predloga ta, da v času epidemije ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank, s tem pa se posameznikom omogoča, da v obdobju epidemije prvenstveno poskrbijo za svoje zdravje in da zaradi poteka rokov z namenom, da ujamejo prekluzivne roke za uveljavljanje pravic, ne bi širili virusne okužbe. Po navedenem je na podlagi namenske in sistematske razlage prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ in tudi na podlagi navedene obrazložitve Vlade Republike Slovenije k sprejetju ZZUSUDJZ jasno, da je kljub splošnemu izrazu ″roki″, v prvem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ, zakonodajalec v tem členu opredelil zgolj roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, torej procesne roke, ne pa roke za ukrepanje državnih organov. Ker pa je z določbo prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ integralno povezana tudi določba 2. odstavka istega člena, da roki tečejo v sodnih postopkih, ki se obravnavajo nujno, pritožbeno sodišče zaključuje, da je ZZUSUDJZ v 3. členu opredelil samo procesne, ne pa tudi materialne roke.
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s Paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti, čeprav je cilj v obeh ugodno rešenih situacijah v tem, da bo stranka lahko uveljavljala svojo zahtevo po poplačilu obstoječe (pravnomočne) terjatve.
Celoviti dejanski substrat v izpodbijani sodbi vodi v sklep o zavržnosti ravnanja (in s tem nedopustnosti nagiba) obeh pogodbenih strank v škodo tožnice, ki ji prvi toženec dolguje judikatno terjatev. Ničnostna sankcija zato glede na okoliščine primera ni pretirana.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 364, 364/1, 371, 371/10, 385.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - ugovor proti načrtu razdelitve - zavrženje ugovora
Pritožnik nima procesne legitimacije upnika. To pa nadalje pomeni, da tudi nima procesne legitimacije za vložitev ugovora proti načrtu razdelitve. Zato njegov ugovor ni dopusten in ga je potrebno zavreči, ne zavrniti. Taki osebi, ki je upnik stroškov stečajnega postopka, je pravno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ne pa v stečajnem postopku.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - ohranitev že vpisanih pravic - obremenitev nepremičnine
Postopek vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. Njegov namen je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah vzpostavi v skladu s konceptom etažne lastnine.
Pri posameznem delu stavbe 900 se evidentirane omejitve in obremenitve, ki so v zemljiški knjigi vknjižene pri deležu pritožnika, sedaj po vzpostavitvi etažne lastnine prenesejo na posamezni del stavbe 10 v njegovi izključni lasti.
Za presojo vprašanja prenehanja ali veljavnosti vpisa izvedenih stvarnih oziroma drugih pravic in posledično odreditev izbrisa teh pravic v določbah ZVEtL-1 ni nobene pravne podlage.
OZ člen 153, 153/1, 153/2. ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost delodajalca - tožba Zavoda za zdravstveno zavarovanje - nezgoda pri delu - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - vzrok nezgode - objektivna odgovornost - vzročna zveza - izključitev vzročne zveze - nepričakovan dogodek - podjemnik - servisiranje - navodila proizvajalca - očitek protispisnosti - pomanjkanje razlogov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženec odkrivanje težave z delovanjem prepustil serviserju in proizvajalcu, ki sta bila oba nesporno usposobljena za ravnanje s komoro, pritožnica z golim očitanjem tožencu, da je na opisan način deloval v smeri popravila svoje delovne opreme, ne more uspeti.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
obstoj skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - sklenitev zakonske zveze - skupna gradnja v času zakonske zveze - skupna gradnja - posebno premoženje zakonca - darilo - zemljišče brez objekta - vlaganja v posebno premoženje zakonca - nova stvar - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - določitev deležev na skupnem premoženju - okoliščine konkretnega primera - vrednost zemljišča - skupna vlaganja - prispevki graditeljev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - pomoč sorodnikov
Zgolj želja po skupnem življenju in medsebojna čustvena navezanost ob pomanjkanju drugih potrebnih elementov (življenjska in ekonomska skupnost) ne zadoščata za obstoj izvenzakonske skupnosti.
Povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o toženčevem vložku posebnega premoženja in enakovrednih prispevkih strank k nadaljnji gradnji ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin primera potrjujejo pravilnost odločitve, da znaša delež tožnice na ugotovljenem premoženju do 35 %, delež toženca pa je višji od zakonske domneve, in sicer 65 %
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041411
OZ člen 39, 39/4, 86, 86/1. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.
slaba vera banke - načelo transparentnosti - nepoštenost - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - skrbnost dobrega strokovnjaka - konverzija - trenutek sklenitve pogodbe - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pogodba aleatorne narave - oderuška pogodba - dopustna podlaga - nemoralnost pogodbe - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke
Če na strani banke ne obstaja nevestno ravnanje, se ne bi moglo šteti, da v trenutku sklepanja pogodbe obstoji neravnotežje v pravicah in obveznostih na škodo potrošnika samo zato, ker se je tekom izvrševanja pogodbe spremenil devizni tečaj. Pogodbeni pogoj se zato ne bi mogel šteti za nepošten. Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
ZPP člen 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SZ člen 9, 111, 113, 116, 117. ZDen člen 64, 88, 88/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - tožba na ugotovitev solastninske pravice - prekoračitev tožbenega zahtevka (sojenje ultra petitum ali extra petitum) - kršitev načela dispozitivnosti - pomanjkljiv izrek sodbe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje - družbena lastnina - dobroverna lastniška posest - zahteva za denacionalizacijo - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - postopek za ureditev meje
Nepremičnini sta bili do uveljavitve Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju: SZ) dne 19. 10. 1991 družbena lastnina, na kateri je bilo priposestvovanje, v skladu z ustaljeno pravno teorijo in sodno prakso, izključeno. Z dnem uveljavitve SZ je postala lastnica družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš drugo tožeča stranka kot občina (111. in 113. člen SZ)