Višje sodišče je spregledalo specialno tarifno številko 7409 ZST-1 (7.4 Posebne takse v kazenskem postopku), ki določa 100,00 EUR sodne takse med ostalim tudi za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnice oziroma obtožnega predloga. Ker so po prvem odstavku 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, med katere spada tudi državno tožilstvo, je torej lahko omenjena taksna tarifa namenjena le primerom, ko obtožbo, ki je pozneje s sklepom zavržena, vložita zasebni tožilec ali subsidiarni tožilec.
ZPP člen 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SZ člen 9, 111, 113, 116, 117. ZDen člen 64, 88, 88/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - tožba na ugotovitev solastninske pravice - prekoračitev tožbenega zahtevka (sojenje ultra petitum ali extra petitum) - kršitev načela dispozitivnosti - pomanjkljiv izrek sodbe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje - družbena lastnina - dobroverna lastniška posest - zahteva za denacionalizacijo - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - postopek za ureditev meje
Nepremičnini sta bili do uveljavitve Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju: SZ) dne 19. 10. 1991 družbena lastnina, na kateri je bilo priposestvovanje, v skladu z ustaljeno pravno teorijo in sodno prakso, izključeno. Z dnem uveljavitve SZ je postala lastnica družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš drugo tožeča stranka kot občina (111. in 113. člen SZ)
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
obstoj skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - sklenitev zakonske zveze - skupna gradnja v času zakonske zveze - skupna gradnja - posebno premoženje zakonca - darilo - zemljišče brez objekta - vlaganja v posebno premoženje zakonca - nova stvar - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - določitev deležev na skupnem premoženju - okoliščine konkretnega primera - vrednost zemljišča - skupna vlaganja - prispevki graditeljev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - pomoč sorodnikov
Zgolj želja po skupnem življenju in medsebojna čustvena navezanost ob pomanjkanju drugih potrebnih elementov (življenjska in ekonomska skupnost) ne zadoščata za obstoj izvenzakonske skupnosti.
Povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o toženčevem vložku posebnega premoženja in enakovrednih prispevkih strank k nadaljnji gradnji ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin primera potrjujejo pravilnost odločitve, da znaša delež tožnice na ugotovljenem premoženju do 35 %, delež toženca pa je višji od zakonske domneve, in sicer 65 %
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041781
OZ člen 131, 131/1, 150, 153, 179.. ZDR-1 člen 179.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Stvar je nevarna, če je njena uporaba povezana s povečanim tveganjem. Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik (150. člen OZ), torej toženka. Njene pritožbene navedbe o (delni) oprostitvi odgovornosti (153. člen OZ) niso utemeljene, saj iz tožbenih navedb, ki se štejejo za priznane, ne izhaja, da bi tožnica kakorkoli prispevala k nastanku škode. Toženka za škodo odgovarja ne le objektivno, ampak tudi krivdno (prvi odstavek 131. člena OZ), saj je stroj slabo vzdrževala, kar je vplivalo na njegovo delovanje, delavcev za varno delo ni izobrazila niti jim ni zagotovila ustreznih zaščitnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042568
OZ člen 164, 167, 167/1, 168, 169, 358, 358-3, 358-5. ZPP člen 112, 337.
odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izgubljeni dohodek - neupravičen pripor - izguba zaposlitve - nastanek invalidnosti - premoženjsko prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - metoda valorizacije - pritožbene novote - neupoštevne navedbe - višina izgubljenega zaslužka - odmera povračila škode - pričakovani dobiček - dokazni standard verjetnosti - dohodek iz preteklih let - renta - izgubljeni dobiček (zaslužek) - nepravilna uporaba materialnega zakona - dokaz z izvedencem - neto plača - metoda rasti povprečnih neto plač - načelo popolne odškodnine - sprememba prvostopenjske odločitve - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Pritožba je utemeljena glede dosojene višine izgubljenega preteklega zaslužka za čas od novembra 1995 do decembra 2009 in za plačilo rente od 1. 1. 2010 do 23. 2. 2010.
Glede premoženjske škode mora odgovorna oseba skladno s 164. členom OZ vzpostaviti stanje, ki je bilo preden, je škoda nastala oziroma plačati denarno odškodnino, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. V primeru smrti, telesne okvare ali zdravja ima odškodnina praviloma obliko denarne rente, dosmrtne ali za določen čas (prvi odstavek 167. člena OZ). Oškodovanec ima pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega dobička. Škoda se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, če zakon ne določa drugače. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (168. člen OZ). Oškodovanec je upravičen do polne odškodnine: sodišče mu mora prisoditi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka (169. člen OZ).
Za upoštevanje načela popolne odškodnine je treba torej ugotoviti, kolikšne bi bile njegove plače v vtoževanem obdobju, če ne bi bilo škodnega dogodka. Sodišče je to prikrajšanje pravilno ugotavljalo z izvedenko ekonomske stroke, ki ji je naročilo izračun razlike med mesečnim revaloriziranim zneskom rasti neto plač v RS za plačo, ki bi jo novembra 1995 prejemal tožnik v znesku 95.000,00 SIT. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč mnenja nato pri odločanju ni uporabilo. Dokaz z izvedenkinim mnenjem je bil izveden. Pravdni stranki sta se o njenem mnenju v postopku izrekli. Glede izračuna dejanskega neto prikrajšanja tožnika (razlike med mesečnimi revaloriziranimi zneski, ki je novembra 1995 znašal 95.000,00 SIT, z mesečnim indeksom rasti neto plač v RS in mesečnimi dohodki tožnika v vtoževanem obdobju) nista imeli pripomb. Zato ga je pritožbeno sodišče zaradi pravilne uporabe materialnega prava uporabilo in v tem delu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.
V dokaznem postopku je bilo z gotovostjo ugotovljeno, da obtoženec ni storil ničesar v smeri pridobitve obljubljenih dovoljenj, subvencij, dokumentacije, niti ni res, da bi bil sprožen postopek gradbenega nadzora ter izrečena globa, saj obtoženec takšnega namena niti ni imel. Zato je neoporečen zaključek sodišča prve stopnje, da obtoženec že od začetka posla, torej od sklenitve pogodbe z dne 5. 1. 2011, ni imel namena, da uresniči zgoraj obljubljene zaveze, ampak je od oškodovanca hotel izvabiti čim več denarja, sebi pa pridobiti čim večjo premoženjsko korist.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 364, 364/1, 371, 371/10, 385.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - ugovor proti načrtu razdelitve - zavrženje ugovora
Pritožnik nima procesne legitimacije upnika. To pa nadalje pomeni, da tudi nima procesne legitimacije za vložitev ugovora proti načrtu razdelitve. Zato njegov ugovor ni dopusten in ga je potrebno zavreči, ne zavrniti. Taki osebi, ki je upnik stroškov stečajnega postopka, je pravno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ne pa v stečajnem postopku.
varstvo solastnika in skupnega lastnika - pravica do zasebnosti - enodružinska hiša - izključitev solastnika iz posesti - zamenjava ključavnice - ureditev razmerij med solastniki - ukrep prepovedi približevanja - razvezana zakonca
Solastnik in skupni lastnik imata pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Drži, da lastninsko varstvo solastnikov ni absolutno, ampak je skladno z načelom sorazmernosti omejeno tudi z ustavnimi pravicami drugih. Vrhovno sodišče RS je ocenilo, da ustavno skladna razlaga določbe 100. člena SPZ narekuje sklep, da bi bilo solastniku mogoče odreči lastninsko pravno varstvo le takrat, ko bi z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, npr. v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen Ustave RS) in nedotakljivost stanovanja (36. člen Ustave RS). Do tega lahko pride predvsem, ko gre za solastnino stanovanja ali enodružinske hiše. Vendar tudi v takšnem primeru lastninskega varstva ni mogoče omejiti, če lastnik zaradi okoliščin primera ne bi imel drugih možnosti za varstvo svojih solastninskih upravičenj.
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s Paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti, čeprav je cilj v obeh ugodno rešenih situacijah v tem, da bo stranka lahko uveljavljala svojo zahtevo po poplačilu obstoječe (pravnomočne) terjatve.
Celoviti dejanski substrat v izpodbijani sodbi vodi v sklep o zavržnosti ravnanja (in s tem nedopustnosti nagiba) obeh pogodbenih strank v škodo tožnice, ki ji prvi toženec dolguje judikatno terjatev. Ničnostna sankcija zato glede na okoliščine primera ni pretirana.
zastaranje kazenskega pregona - tek materialnih rokov - kršitev temeljnih pravic delavcev - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vendar pa iz obrazložitve k sprejetju citirane zakonske določbe izhaja, da je bil namen predloga ta, da v času epidemije ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank, s tem pa se posameznikom omogoča, da v obdobju epidemije prvenstveno poskrbijo za svoje zdravje in da zaradi poteka rokov z namenom, da ujamejo prekluzivne roke za uveljavljanje pravic, ne bi širili virusne okužbe. Po navedenem je na podlagi namenske in sistematske razlage prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ in tudi na podlagi navedene obrazložitve Vlade Republike Slovenije k sprejetju ZZUSUDJZ jasno, da je kljub splošnemu izrazu ″roki″, v prvem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ, zakonodajalec v tem členu opredelil zgolj roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, torej procesne roke, ne pa roke za ukrepanje državnih organov. Ker pa je z določbo prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ integralno povezana tudi določba 2. odstavka istega člena, da roki tečejo v sodnih postopkih, ki se obravnavajo nujno, pritožbeno sodišče zaključuje, da je ZZUSUDJZ v 3. členu opredelil samo procesne, ne pa tudi materialne roke.
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, očitek o neobveščanju nadrejenega delavca in o neizpolnitvi zapisnika ne izhaja iz disciplinske obdolžitve, zato se tožnica s tema očitkoma ni mogla seznaniti niti se zagovarjati. Kot določa 173. člen ZDR-1 mora delodajalec delavca pred izrekom disciplinske sankcije pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, o njih izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Omenjena očitka sta sicer navedena v obrazložitvi odločitve o disciplinski odgovornosti, kar pa ne zadostuje, za kar se neutemeljeno zavzema toženka.
oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - materialni položaj - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Na tožečih strankah kot prosilcih za oprostitev plačila sodne takse je torej tako trditveno kot dokazno breme, da bi izkazali opravičene razloge, ki bi sodišču sploh omogočali sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks.
višina preživnine za mladoletnega otroka - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki - rojstvo otroka
V skladu s 34. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. V tej določbi zapisana pravna norma (pravilo) ne spreminja pravil o časovnih mejah pravnomočnosti, temveč le pogoj, ki do dopušča. Namesto pogoja "brez svoje krivde" je določena "korist" določno opredeljenih subjektov. Sodišča lahko torej tudi v postopkih, kot je predmetni, dopustijo le trditve o takšnih dejstvih, ki so nastala najkasneje do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje
OZ člen 153, 153/1, 153/2. ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost delodajalca - tožba Zavoda za zdravstveno zavarovanje - nezgoda pri delu - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - vzrok nezgode - objektivna odgovornost - vzročna zveza - izključitev vzročne zveze - nepričakovan dogodek - podjemnik - servisiranje - navodila proizvajalca - očitek protispisnosti - pomanjkanje razlogov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženec odkrivanje težave z delovanjem prepustil serviserju in proizvajalcu, ki sta bila oba nesporno usposobljena za ravnanje s komoro, pritožnica z golim očitanjem tožencu, da je na opisan način deloval v smeri popravila svoje delovne opreme, ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041411
OZ člen 39, 39/4, 86, 86/1. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.
slaba vera banke - načelo transparentnosti - nepoštenost - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - skrbnost dobrega strokovnjaka - konverzija - trenutek sklenitve pogodbe - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pogodba aleatorne narave - oderuška pogodba - dopustna podlaga - nemoralnost pogodbe - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke
Če na strani banke ne obstaja nevestno ravnanje, se ne bi moglo šteti, da v trenutku sklepanja pogodbe obstoji neravnotežje v pravicah in obveznostih na škodo potrošnika samo zato, ker se je tekom izvrševanja pogodbe spremenil devizni tečaj. Pogodbeni pogoj se zato ne bi mogel šteti za nepošten. Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042428
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1, 179/2.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - tuja nega in pomoč - premoženjska škoda - katastrofalna škoda - renta - prikrajšanje pri plači - zdraviliško zdravljenje
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je škoda, kot jo je utrpel, katastrofalna. Za katastrofalno škodo gre, kadar se posamezne vrste nepremoženjske škode tako prepletajo, da jih je nemogoče ugotavljati in presojati ločeno.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno poudarja, da so bile počitnice oziroma da je bil odhod na morje priporočen, saj bi moralo biti, da bi bil njegov zahtevek v tem delu utemeljen, tovrstno zdravljenje medicinsko indicirano in zanj potrebno, ne zgolj koristno.
prekinitev nepravdnega postopka - napotitveni sklep - postopek za legalizacijo objekta - upravni postopek - aktivna legitimacija
Na vprašanje, ali je določen objekt mogoče legalizirati, je možno odgovoriti le v konkretnem postopku izdaje dovoljenja (torej v za to predvidenem upravnem in ne nepravdnem postopku).
„Zgolj“ solastnik takšnega postopka ne more uspešno sprožiti sam in to lahko storijo le vsi solastniki nepremičnine, na kateri stoji objekt, glede katerega naj bi tekel postopek legalizacije.
V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da je F. L. sodnik na Okrajnem sodišču v ...., pred katerim je zoper njega vložena zahteva za opravo preiskovalnih dejanj, po presoji pritožbenega sodišča predstavlja tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039540
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 2, 8. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7, 357a. ZIZ člen 65, 65/3.
zamudna sodba - predpostavke za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnega pisanja v državo članico eu - pravilna vročitev sodnih pisanj - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe v državi tujega sodišča - vročanje po zaprošenem organu - vročanje sodnih pisanj v prevodu - standariziran obrazec o vročanju - zavrnitev sprejema pisanja - načelo primarnosti prava EU - prepozna vložitev tožbe - vročitev odločbe sodišča druge stopnje - pričetek teka roka
Za vročanje sodnih pisanj v civilnih zadevah se v državah članicah EU uporablja Uredba (ES) št. 1393/2007, ki določa pravico naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev (8. člen Uredbe). V konkretnem primeru je sodišče zaprošenem organu v ZR Nemčiji poslalo obrazec za izvensodno vročanje in zato tožena stranka ni prejela opozorila, da tako pošto lahko zavrne ali terja prevod.