ZDZdr člen 39, 67. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ocena ogroženosti - samomorilnost - agresija
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člen URS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - stranska intervencija zavarovanca - zavarovanje odgovornosti
Že sama pogodba, sklenjena med stranskim intervenientom in toženko (t. j. zavarovalnico), s katero je stranki intervenient pri toženki zavaroval svojo odgovornost, je zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani pogodbenice, ki je torej tožena prav na podlagi te pogodbe. Namen stranske intervencije je tudi v tem, da se prepreči pravda med glavno stranko in stranskim intervenientom. V kolikor je namreč intervenientu omogočeno, da že v tem postopku, kjer se bo presojala njegova odškodninska odgovornost, varuje svoj pravni interes, nova pravda morda niti ne bo potrebna (ni pa seveda izključena).
ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 71, 72. ZPP člen 158, 158/1. ZDavP-2 člen 208.
izvršilni naslov - davčna odločba - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo - umik ugovora - presoja utemeljenosti ugovora - uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi - neutemeljeno povzročeni stroški - krivdni razlog za nastanek stroškov - odlog izvršbe - stroški predloga za odlog
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha iz ZPP in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Vendar pa so neutemeljene zahteve dolžnika, da bi sodišče o stroških moralo v konkretnem primeru odločiti le na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. V okviru omenjenih posebnosti izvršilnega postopka je namreč kot odločilno treba upoštevati, da upnik v izvršilnem postopku že razpolaga z izvršilnim naslovom (za razliko od pravdnega postopka, v katerem si izvršilni naslov šele prizadeva pridobiti). Vsak umik izvršilnega predloga zato še ne pomeni avtomatično pravice dolžnika do povrnitve stroškov pred umikom vloženega ugovora, temveč je v vsakem konkretnem primeru treba presoditi upnikove razloge za umik predloga in subjektivno potrebnost dolžnikovega ugovora ter tudi v primeru umika primarno upoštevati krivdni princip iz šestega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem mora upnik dolžniku povrniti le stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno.
Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi takrat obstoječe in izvršljive odločbe, strinjal se je z odlogom izvršbe in z odlogom odločanja o dolžnikovem ugovoru do odločitve o pritožbi zoper to odločbo, takoj po njeni odpravi s sodbo upravnega sodišča pa je predlog za izvršbo umaknil. S takim postopanjem upnik dolžniku stroškov ugovora, ki niti ni bil utemeljen, ni povzročil neutemeljeno, zato jih dolžnik kljub poznejši odpravi izvršilnega naslova in posledični ustavitvi postopka krije sam.
Neutemeljenosti povzročitve stroškov upniku prav tako ni mogoče očitati v zvezi z dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe. Upnik se je z dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe do pravnomočne odločitve o izvršilnem naslovu in z odložitvijo odločanja o ugovoru za isto obdobje strinjal, sodišče pa je zaradi upnikovega strinjanja izvršbo odložilo na podlagi 72. člena (odlog na predlog upnika) in ne na podlagi 71. člena ZIZ (odlog na predlog dolžnika), zato kljub odlogu niti ni mogoče govoriti o dolžnikovem uspehu s predlogom. S svojim ravnanjem je upnik odložil svoje sodno varstvo in omogočil, da se neposredna izvršilna dejanja na dolžnikovo nepremično premoženje v tem času niso opravljala, na ta način pa je tudi preprečil nastanek nadaljnjih izvršilnih stroškov. Upnikovo opisano postopanje predstavlja skrbno in ekonomično ravnanje, ki mu ni mogoče pripisati kakršnekoli krivde za nastanek dolžnikovih stroškov, posledično pa mu jih tudi ni mogoče naložiti v plačilo in jih mora dolžnik kriti sam.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 347/1, 347/2, 358, 358-6.
dopolnitev postopka - odprava procesnih kršitev - gospodarski spor majhne vrednosti - odločitev o stroških postopka - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka se utemeljeno pritožuje, da je odločitev o stroških postopka iz drugega odstavka izreka izpodbijanega sklepa neobrazložena. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi s to odločitvijo navedlo le pravno podlago zanjo.
Ker pa je višje sodišče ugotovilo, da je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti s pomočjo stroškovnika tožene stranke, ki se nahaja v spisu in na katerem je sodišče prve stopnje označilo, katere stroške je toženi stranki priznalo, je razloge izpodbijanega sklepa dopolnilo samo, saj je to v skladu z načelom ekonomičnosti postopka in v prid pravici tožeče stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S tem je višje sodišče odpravilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zato ni ugodilo pritožbenemu predlogu tožeče stranke, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
ugovor tretjega - ugovor dolžnika - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - impugnacijski ugovor
Dolžnik je postal lastnik obremenjene nepremičnine ter s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika. Hipotekarni upnik ima kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. Ustavno sodišče RS se je izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnega upnika v izvršilnem postopku le kot dolžnik z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov. Tega s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega ne more doseči. Če je priposestvovanje nastopilo pred pridobitvijo prisilne hipoteke, je to lahko razlog, da obveznost ni prešla na dolžnika, to pa je tudi ugovorni razlog novega dolžnika zoper pravno nasledstvo. Iz tega razloga hipotekarnega dolžnika ni mogoče šteti kot tretjega.
Ugovor tretjega lahko vloži le tisti, ki ni stranka postopka (torej to ni pravno sredstvo dolžnika). Dolžnik lahko začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v primeru, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Sodna praksa dopušča začetek pravde na nedopustnost izvršbe tudi v primeru, ko je dolžnik v ugovoru uveljavljal impugnacijski razlog (npr. da terjatev ni prešla na izvršilnega dolžnika), to je tistih, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, če ti vsaj posredno zadevajo samo terjatev.
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje goljufije - oškodovanec kot tožilec - zahteva za preiskavo - obvezne sestavine
V abstraktnem delu opisa dejanja po predmetni zahtevi za preiskavo oziroma pravnem stavku, oškodovanec kot tožilec osumljeni očita izvršitveno obliko goljufije z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin, ki pa je v nadaljevanju opisa ne konkretizira, t. j. ne navede katere dejanske okoliščine je osumljena oškodovancu lažno zatrjevala oziroma mu jih prikrivala in ga s tem spravila v zmoto. Zatrjuje le, da ji je oškodovanec v škodo svojega premoženja izročil premoženje velike vrednosti (v nadaljevanju ga specificira) ″zaradi domnevne izvenzakonske skupnosti″, ki naj bi jo osumljena po prekinitvi izvenzakonske skupnosti odtujila ter kupnino zadržala zase.
dopustnost pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev sodnika - nepopoln predlog
Določbo sedmega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri zoper sklep o zavrženju nedovoljene, nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, je potrebno razlagati v povezavi s 363. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če je v zakonu določeno, da pritožbe ni. Če zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. V konkretnem primeru zakon določa, da ni posebne pritožbe, zato se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo. S tem je varovana upnikova ustavna pravica do pritožbe.
sklep o prekinitvi postopka - prekinitev pravdnega postopka - imetniki podrejenih obveznic - izbris obveznic - razlogi za prekinitev - predhodno vprašanje - protiustavnost zakona - ustavna odločba - Banka Slovenije - nadaljevanje postopka - Nova Ljubljanska banka (NLB) - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - varstvo imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah
Opustitev vložitve tožbe za presojo vprašanja pravilnosti in zakonitosti odločb Banke Slovenije s strani tožene stranke je eden od razlogov, da je tožeča stranka proti toženi stranki vložila to tožbo.
Tudi v teh postopkih je bistveno, ali so tako ugotovljena dejstva kot tudi zaključki Banke Slovenije glede potrebnosti izreka izrednega ukrepa pravilni in ali je bil izredni ukrep potreben, sorazmeren in zakonit. Šele po razjasnitvi teh vprašanje je nadalje mogoče presojati ravnanje poslovnih bank in posledično njihovo odškodninsko odgovornost.
Smotrno, ekonomično in ustavno skladno je, da so vprašanja, ki zadevajo pravilnost predpostavk za izdajo odločb Banke Slovenije in so skupna vsem odškodninskim postopkom imetnikov kvalificiranih pravic, rešena na enak način za vse odškodninske postopke.
OZ člen 179, 239, 239/1, 239/2, 240, 243, 243/2, 246.. ZBPP člen 46, 46/3.. ZST-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 15/4.
pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - huda malomarnost - načelo popolne odškodnine
V predmetni zadevi je po mnenju pritožbenega sodišča ključen odgovor na vprašanje, ali je nepremoženjska škoda pravno priznana škoda kot predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti.
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 57, 57/1, 57/2, 57/2-3, 66, 66/5, 66/5-24, 227, 227/1, 230, 230/7, 230/8.
zavarovanje denarne terjatve - predlog za začasno odredbo - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - izkaz poslovnega izida - revidiranje - osnovni kapital družbe - vezani kapital - čisti dobiček družbe - bilančni dobiček - uporaba čistega dobička in bilančnega dobička - revidirano letno poročilo
Zgolj pritožničino zatrjevanje, da tožena stranka obveznosti do nje nepravilno ne prikazuje v svojem poslovnem poročilu, dejstev, ki jih izkazuje revidirano letno poročilo, ne more omajati. Zgolj takšna trditev ne more zadoščati za drugačno odločitev o predlagani začasni odredbi, ki temelji na trditvi o poseganju delničarjev v vezani kapital z izplačilom bilančnega dobička.
sklep o prodaji nepremičnin - pravnomočnost sklepa - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - zakonitost postopka - sklep o izročitvi nepremičnine - javna dražba z zniževanjem izklicne cene - pravila javne dražbe - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - zakonita predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev
Sodišče mora v primerih, ko je preskočena faza izdaje soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, ob izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine preveriti tudi, ali je bila prodaja opravljena zakonito.
Višje sodišče ocenjuje, da je strokovna sodelavka ob izdaji sklepa z dne 5. 5. 2021 presodila vse potrebno za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Z vložitvijo ugovora pa se je vzpostavila konktradiktornost tega postopka in je tako pritožnik smel uveljavljati tudi razloge v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo izvedene javne dražbe. Take razloge pa presodi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o ugovoru.
Gre za specifično situacijo, ko sta bila oba prisotna dražitelja tudi predkupna upravičenca. Zato je razumljivo tudi specifično oblikovanje pravil dražbe.
Uveljavljanje drugih napak dražbe je sedaj prepozno, ko se je tudi pritožnik na sami dražbi s pravili strinjal in jim ni ugovarjal.
Za take primere, ko si konkurirata dva predkupna upravičenca z raznovrstnima predkupnima pravicama, pa je tudi usklajeno stališče v pravni teoriji, da ima vedno prednost, ko oba predkupna upravičenca ponudita enako ceno in enak rok plačila, predkupni upravičenec z zakonito predkupno pravico.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - osebna vročitev fizični osebi - fikcija vročitve - osebni stečaj fizične osebe - začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - vročanje stečajnemu upravitelju
Ker je bila tožba tožencu vročena na napačen naslov, ni mogoče šteti, da mu je bila s fikcijo pravilno vročena. Ni izpolnjen prvi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
V skladu z 251. členom ZFPPIPP je potrebno po začetku stečajnega postopka vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju. Tega pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, saj je tožbo (v odgovor) vročalo (osebno) tožencu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - plačilo odpravnine
V skladu z drugim odstavkom 108. člena ZDR-1 pripada delavcu odpravnina v višini ene četrtine osnove (povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 10 let do 20 let. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da besedna zveza "do 10 let" pomeni do dopolnjenih 10 let delovne dobe (torej 10 let in 0 dni), medtem ko vsi dodatni dnevi, tedni in meseci zaposlitve nad 10 let pomenijo, da je delavec zaposlen pri delodajalcu "več kot 10 let". Zato je sodišče pravilno dosodilo tožnici razliko odpravnine, saj je tožnica upravičena do odpravnine v višini ene četrtine povprečne plače v zadnjih treh mesecih, glede na to, da je dopolnila 10 let in 10 mesecev delovne dobe pri toženi stranki in njenih pravnih prednikih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050338
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1, 378, 378/1, 378/4, 394, 394/1. ZJRM-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 6, 7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1. URS člen 35, 39, 39/1.
kaznivo dejanje razžalitve - negativna vrednostna sodba - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - sprememba sodbe - oprostilna sodba - trditve o dejstvih - dejanje ni kaznivo dejanje - zasebni tožilec - župan - občutek razžaljenosti - objektivno žaljive besede - poseg v čast in dobro ime - izključitev protipravnosti (kaznivosti) - zaničevalni namen - svoboda izražanja
Obratno kot pri kaznivem dejanju razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, pri katerem so v ospredju negativne vrednostne sodbe o posamezniku kot predmetu napada, ki se lahko med drugim izražajo tudi skozi trditve o dejstvih so pri obravnavanem kaznivem dejanju žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1 v ospredju trditve o dejstvih, ki lahko prikrito (implicitno) vsebujejo tudi vrednostne sodbe.
Drugače je v primeru, ko bi bilo v ospredju objavljanje zasebnega tožilca v občinskem glasilu, kar je nedvomno trditev o dejstvu, ki pa sama zase časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca ne more škodovati. Še zlasti, ker je zasebni tožilec v občinskem glasniku očitno objavljal kot voljeni predstavnik ljudstva (župan občine), kar sme vsak po zagotovljeni svobodi izražanja v prvem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) prosto in skladno z lastno vestjo ocenjevati.
Ker objektivni pogoji zaradi katerih je storilčeva kaznivost izključena hkrati pogojujejo ugotavljanje zaničevalnega namena, kar je negativno določen subjektivni pogoj za izključitev storilčeve kaznivosti je jasno, da se sodišče prve stopnje, po tem ko prvega pogoja ni ugotovilo, z drugim ni bilo dolžno posebej ukvarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049265
ZPP člen 2, 213, 213/2, 226, 226/1, 287, 287/2. SPZ člen 132, 132/1. URS člen 22.
izbrisna tožba - ničnost prodajne pogodbe - realizacija posla - sale and lease back - odločanje v mejah zahtevka - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog
Trditve o ničnosti Prodajnih pogodb, ker naj bi celotna operacija sale and lease back predstavljala prepovedan komisorni dogovor v smislu prvega odstavka 132. člena SPZ, so prav tako neutemeljene. Višje sodišče ponovno poudarja, da tožeča stranka v obravnavani zadevi zahteva ugotovitev ničnosti izključno Prodajnih pogodb (ne torej obeh - Prodajnih pogodb in Pogodb o finančnem leasingu, kot je navedla v pritožbi). Le Prodajni pogodbi sami pa niti ne moreta kršiti prepovedi iz prvega odstavka 132. člena SPZ, saj ne obstaja dejanski stan, v katerem bi položaj, kot ga ureja omenjena določba, sploh nastal.
ZDR-1 člen 85, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 134, 134/2.. ZDSS-1 člen 34.. OZ člen 299, 299/1.. URS člen 22.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je prihod v službo v alkoholiziranem stanju priznal, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec sicer naklepno namestil magnet zaradi oviranja pravilnega delovanja tahografa, ni pa naklepno povzročil okvare motorja, ki je posledica te namestitve. V zvezi s tem je pravilno ugotovilo, da toženec ni ravnal tako skrbno kot je pričakovati od poklicnega voznika tovornjaka, saj se je zavedal nevarnosti uporabe magneta, da bo torej moral ob prenehanju delovanja avtomatskega menjalnika ročno menjavati prestave in pri tem upoštevati težo vozila, naklon vozišča in vožnjo temu prilagoditi. Ker tega ni storil, je ravnal hudo malomarno. Skladno s prvim odstavkom 177. člena ZDR-1 je torej tožnici kot delodajalcu dolžan nastalo škodo povrniti.
Predvsem pa mora sodišče pri odločitvi ob izdaji ureditvene začasne odredbe upoštevati položaj nasprotnega udeleženca, zato začasne odredbe ne sme izdati, če bi le ta nasprotnemu udeležencu nalagala storitev nečesa, kar z razveljavitvijo odredbe ne bi bilo možno odpraviti (t.i. reverzibilnost začasne odredbe).
Po oceni sodišča druge stopnje omogočitev prehoda skozi razstavni prostor, ki je namenjen širši javnosti, v tej fazi postopka (pred vloženim ugovorom) za toženca ne more predstavljati težjega položaja od položaja tožnika, ki do najetih prostorov in s tem do izvajanja najemne pogodbe ne more dostopati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049391
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3. ZKP člen 370, 370/2, 450c, 450c/1.
sporazum o priznanju krivde - odmera kazenske sankcije - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bili dogovorjeni glavna in stranska kazen obtožencu odmerjeni zakonito, v mejah predpisanih kazni (pri zaporni z uporabo omilitvenih določb) in da je obtoženec priznal krivdo v sporazumu o priznanju krivde. Dogovorjenih kazni zato v predmetnem pritožbenem postopku ni več mogoče spreminjati, saj sta bili določeni s sporazumom.