ZZavar člen 69, 286. ZUS-1 člen 25, 25/4, 63, 63/1.
dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov - prenehanje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov - prenehanje z opravljanjem zavarovalnih poslov
Določbe prvega odstavka 69. člena ZZavar so logična celota. Petih primerov, ki jih zajema prvi odstavek, ni mogoče mehanično ločiti na pet ločenih delov in jih razlagati neodvisno enega od drugih (sistemsko tolmačenje). V drugi točki prvega odstavka 69. člena ZZavar je urejen primer, ko zavarovalnica za več kot šest mesecev preneha opravljati zavarovalne posle. Tudi v takem primeru izgubi dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov. Če primerjamo ta primer z onim iz prve točke, vidimo, da je v primeru, če zavarovalnica dvanajst mesecev ne začne opravljati zavarovanih poslov, pravna posledica (prenehanje dovoljenja) še v večji meri utemeljena, kot je v izrecno urejenem primeru iz druge točke. V primeru iz prve točke zavarovalnica dvanajst mesecev ne opravlja zavarovalnih poslov (če ne posluje, tudi zavarovalnih poslov ne more opravljati), v drugem primeru pa jih ne opravlja zgolj več kot šest mesecev. Za drugačno vrednotenje obeh položajev zaradi tega, ker v prvem primeru zavarovalnica še ne začne opravljati zavarovalniških poslov, v drugem primeru pa preneha z njihovim opravljanjem, ni videti nobenega razumnega razloga. Ne dajo ga niti ostale določbe ZZavar, niti splošna razumna presoja. Tako se pokaže, da argument „a minori ad maius“ pripelje do rezultata, da je treba primere, ko zavarovalnica v dvanajstih mesecih ne začne opravljati posameznih zavarovalniških poslov, uvrstiti med tiste, ki so zakonska podlaga za prenehanje dovoljenja za opravljanje teh zavarovalniških poslov.
ZRev-2 člen 3, 3/1-33, 6, 18, 18/3, 25, 25/4, 33, 88, 88/1, 93, 110, 110/1, 117, 117/2, 122, 123, 126, 126/3, 129, 138, 138/3-2, 138/3, 139, 140, 140/2, 142. Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) člen 3. ZUS-1 člen 27, 63, 64, 64/3. ZUP člen 207, 207/3, 214, 214/1, 214/1-6, 237, 237/2, 237/2-7.
javni nadzor nad revidiranjem - ocenjevanje vrednosti – opomin – mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti – pravila stroke – postopek za izrek opomina
Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti predstavljajo zapisana pravila stroke. Odločilno vlogo pri njihovi razlagi imata sektorska regulatorja, Inštitut in Agencija, ki skrbita, da se ocenjevanje vrednosti izvaja skladno z njimi. V konkretnem primeru ukrepe nadzora po ZRev-2 izreka strokovni svet tožene stranke, ki je najvišji strokovni organ za to področje. Po eni strani je sodni nadzor nad pravilnostjo njihove razlage zato nujno zadržan, po drugi strani pa je tožena stranka postavljena pred strožjo zahtevo, da v odločbi o izreku opomina oziroma v odgovoru na tožbo ustrezno odgovori na pomisleke, ki jih ima glede njenih strokovnih stališč tožeča stranka.
opomin - odprava kršitev - revidiraje - poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja - Mednarodni standard ocenjevanja vrednosti 3 (MSOV 3) - ukrepi nadzora
MSOV kot splošen akt na splošen in abstrakten način z učinkom za vse naslovnike urejajo ocenjevanje vrednosti. Kot strokovna pravila (strokovna navodila pravilnega ravnanja ocenjevalcev vrednosti), ki so rezultat strokovnih dognanj, pa določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vrednosti.
Ocenjevanje vrednosti podjetij zagotavlja resničen in pošten prikaz vrednosti podjetja. Ta prikaz je najcelovitejši vir informacij o vrednosti gospodarskega subjekta na trgu in podlaga za odločanje drugih gospodarskih subjektov. Podatki o oceni vrednosti pomenijo v bistvu varnostni mehanizem, s katerim se zagotavlja zaupanje uporabnikov podatkov.
Namen ocene, opravljene v skladu z MSOV 3, je namreč dati utemeljeno zagotovilo, da je ocenjena vrednost podjetja kot celota brez bistveno napačnih navedb, ki bi bile dvoumne ali zavajajoče.
ZRev-2 predvideva štiri ukrepe, ki so po svoji pravni naravi različni. Vsak od njih je izrečen po posebnimi, zanj predpisanimi pogoji. Tako se opomin izreče, kadar ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
ZRev-2 člen 3, 3/1-1, 4, 23, 25, 25/4, 108, 110, 114, 138, 140, 140/1, 173, 173/3. ZUP člen 38, 38/5, 39, 39/1, 40, 207, 207/3, 237, 237/2, 237/2-6. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 500.
javni nadzor nad revidiranjem - ocenjevanje vrednosti stvarnega vložka – opomin – meje preizkusa odločbe – izločitev člana strokovnega sveta – revizijski dokazi
Kršitve določb postopka, storjene do vključno izdaje odločbe o začetku postopka, se lahko uveljavlja samo v okviru izpodbijanja te odločbe, kasneje storjene kršitve določb postopka pa le v okviru izpodbijanja odločbe o izreku opomina.
Za odločanje o zahtevi za izločitev člana strokovnega sveta je pristojen strokovni svet, ne pa morda minister, pristojen za finance.
Nujna podlaga za opredelitev in potrditev vrednosti stvarnih vložkov pri uporabljeni metodi knjigovodske vrednosti je register osnovnih sredstev oziroma analitična evidenca osnovnih sredstev, ki vsebuje točne podatke o vrednosti vsakega osnovnega sredstva posebej.
ZUP člen 65, 65/4, 82, 82/7, 82/8, 126. ZGD-1 člen 388. ZRev-2 člen 3, 3/1-33, 6, 18, 18/3, 33, 93, 97, 99, 100, 101, 122. Uredba o upravnem poslovanju člen 18. ZUS-1 člen 63, 63/2-1.
zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - začetek postopka po uradni dolžnosti - pravni interes za predlog - javno revidiranje - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - obvestilo o poteku postopka
Postopek nadzora z izrekom ukrepa se začne po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ki je v zagotavljanju zaupanja uporabnikov v strokovnost in visoko kakovost opravljenega dela pooblaščenih ocenjevalcev. Navedeno pomeni, da Agencija v okviru svojih pooblastil samostojno presoja, ali bo na podlagi okoliščin, s katerimi se seznani, začela postopek po uradni dolžnosti, ter da druge osebe nimajo pravnega sredstva, s katerim bi lahko izsilile začetek postopka nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.
Čeprav se postopek nadzora opravi v zvezi s konkretnim poročilom o oceni vrednosti, se pri tem ne odloča o obstoju ali neobstoju nekega dejstva - kršitve pravil ocenjevanja vrednosti, temveč o izreku ukrepa opomina ali odvzemu dovoljenja pooblaščenemu ocenjevalcu, pri čemer pa se v že izdelano poročilo o oceni vrednosti ne posega.
ZPre-1 člen 75. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2.
prevzemi – razlaga zakona - nejasna zakonska določba - prekinitev postopka sodnega varstva – začetek postopka za oceno ustavnosti – avtentična razlaga zakona
Določba drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 je po oceni Vrhovnega sodišča nejasna, na kar nenazadnje kaže tudi sprejeta Avtentična razlaga. Vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča (v dejanskem in časovnem pogledu) nejasna do tolikšne mere, da njene ustavno skladne uporabe ne omogoča niti Avtentična razlaga kot sestavni del zakona. Zato je Vrhovno sodišče prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti.
Tožnice so na dan uveljavitve ZPre-1 presegale prevzemni prag v ciljni družbi, niso pa presegale končnega prevzemnega praga v smislu obvezne razlage 75. člena ZPre-1, ki je veljala v času odločanja. V času izdaje izpodbijane odločbe pa je lastniški delež padel pod prehodni prevzemni prag, zato ni bilo podlage za izrek sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic
ZPre-1 člen 75, 75/2. ZPre-1B člen 6. ZTFI člen 551, 551/1, 551/2. ZGD-1 člen 529, 529/2, 530, 530/2.
prevzemi - prepoved usklajenega delovanja - koncernsko povezane družbe - obveznost dati prevzemno ponudbo - začetek veljavnosti ZPre - 1 za konkretno družboo
Prepoved usklajenega delovanja predstavlja zapisano pravilo, ki ga je treba razlagati elastično, vendar enoznačno. V nasprotnem primeru bi namreč izgubilo naravo in moč predpisa: na podlagi pravila ne bi bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja.
Vrhovno sodišče kot pravilno sprejema razlago Agencije, da »so se za družbo in za njene delničarje začele uporabljati določbe ZPre-1 šele z novelo Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 68/08 – ZPre-1B), ki je stopila v veljavo 9. 7. 2008. To pa pomeni, da so lahko delničarji v družbi pred tem datumom pridobili deleže glasovalnih pravic, ki so višji od 25-odstotkov, pa zanje ni nastopila obveznost izstavitve prevzemne ponudbe. Ta obveznost bi zanje nastopila šele, ko bi se delež glasovalnih pravic, skladno s 6. členom ZPre-1B, povečal (s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1). Iz dejanskih ugotovitev Agencije namreč izhaja, da se krogu oseb, ki delujejo usklajeno od januarja 2007, delež glasovalnih pravic v družbi ni povečal, saj »nihče od navedenih oseb ni pridobil nobene nove glasovalne pravice v družbi (razvidno iz podatkov KDD).
zavarovalni nadzor - osnovni kapital zavarovalnice - vezanost osnovnega kapitala na zajamčeni kapital - razlika med zavarovalno delniško družbo in družbo za vzajemno zavarovanje
Osnovni kapital je le na začetku (ob ustanovitvi) enak premoženju družbe, s tem, da se ne sme zmanjšati pod najnižji znesek, ki ga ZGD predpisuje za kapitalske družbe (tako tudi za delniško družbo). V nadaljevanju (s poslovanjem) pa se premoženje družbe v razmerju do osnovnega kapitala spreminja. Razlog za določitev najnižjega zneska osnovnega kapitala je »v zagotovitvi najmanj tolikšnega osnovnega kapitala, kot je razumno potreben za začetek opravljanja pridobitne dejavnosti v tej pravnoorganizacijski obliki, da bi bila zagotovljena vsaj minimalna ekonomska varnost v pričakovanju izpolnitve obveznosti d. d. do njenih morebitnih upnikov«.
»Osnovni kapital delniške družbe se v času njenega delovanja bodisi povečuje bodisi zmanjšuje, kar je odvisno od več dejavnikov (od rezultatov poslovanja družbe, razvojnih načrtov, poslovnih odločitev in drugega).« »Zvišanje kapitala delniške družbe v normalnem primeru narekuje dejanska potreba po povečanem kapitalu, zlasti če gre za pomembno povečanje ali razširitev podjetja.« Povečanje osnovnega kapitala lahko narekuje tudi potreba po sanaciji družbe ali potreba po dodatnih sredstvih zaradi podjetniške aktivnosti. »Odločitev o spremembi osnovnega kapitala delniške družbe [namreč] ni vedno v popolni dispoziciji delniške družbe, temveč je včasih nujna posledica določenega dejstva.«
Ker se premoženje delniške družbe spreminja, bodisi povečuje bodisi zmanjšuje, kar se konkretno ugotavlja na določen dan, ko se sestavi bilanca stanja, se takrat tudi preveri, ali najnižji znesek osnovnega kapitala zavarovalne delniške družbe dosega zajamčeni kapital. Če ga ne dosega, je treba osnovni kapital realno (z vložki) povečati zaradi »varova[nja] interes[ov] bodočih upnikov in drugih tretjih oseb, ki poslujejo z družbo, kajti zagotoviti je treba dejansko realno povečanje premoženja v obsegu, v katerem se povečuje osnovni kapital«.
Družba za vzajemno zavarovanje (za razliko od delniške družbe) v matičnem (korporacijskem) zakonu (ZGD-1) ni urejena kot posebna pravnoorganizacijska oblika, zaradi česar je bilo treba njeno celotno korporacijskopravno strukturo urediti v ZZavar (36.-64. členu). Razlika med njima pa je v tem, da družba za vzajemno zavarovanje nima osnovnega kapitala, temveč ustanovni kapital, ki ga mora ob ustanovitvi družbe oblikovati za kritje stroškov ustanovitve ter kritje organizacijskih in drugih stroškov, povezanih z začetkom njenega poslovanja.
Dejstvo, da Direktivi (o neživljenjskem in življenjskem zavarovanju) ne določata, da je osnovni kapital najmanj enak zajamčenemu kapitalu, ne pomeni, da določba ZZavar nasprotuje namenu, zasledovanemu z Direktivama. Dejstvo, da Direktivi izrecno določata, kaj se všteva v zajamčeni kapital, ne pomeni nujno, da osnovni kapital ne more biti najmanj enak zajamčenemu kapitalu. Direktiva o neživljenjskem zavarovanju namreč navaja minimalne standarde za zahtevano kapitalsko ustreznost, medtem ko lahko matična država članica določi strožja pravila za zavarovalnice; Direktiva o življenjskem zavarovanju pa navaja minimalna merila za zahteve glede minimalnega kapitala, medtem ko lahko domača država članica določi strožja pravila za zavarovalnice.
BANČNO JAVNO PRAVO – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – UPRAVNI SPOR
VS4001736
ZBan-1 člen 66, 66/1-1, 70. ZTFI člen 157. ZUS-1 člen 42, 42/1.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe – odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - opustitev kontrolne dolžnosti članic uprave borznoposredniške družbe – opomin – pravni interes za tožbo – združitev postopkov
Ne glede na to da borznoposredniška družba več ne opravlja investicijskih storitev in poslov (izvrševanja naročil strank), je po oceni Vrhovnega sodišča podan pravni interes tožnic na odpravi izpodbijane odločbe. Tožnici namreč nimata druge pravne poti (ki bi izključevala vloženo tožbo) za odpravo očitka, da sta opustili kontrolno dolžnost, oziroma očitka, da pri izpolnjevanju svojih dolžnosti nista ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja borznoposredniške družbe.
zavarovalni nadzor – dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zavrženje tožbe – zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe na podlagi formalno pravnomočne (zavrnilne) odločbe
Zadeve, v katerih odloča Agencija, so specifične in se po svoji pravni naravi razlikujejo od drugih (praviloma) upravnih zadev. Gre za zadeve v postopku nadzora, ki ga opravlja Agencija. Vendar pa Agencija pri odločanju v posamičnih zadevah v skladu z drugim odstavkom 266. člena ZZavar uporablja določbe ZUP. Tako je pravilno uporabila 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgla drugo tožbo tožnice, saj je bila izdana zavrnilna odločba o njeni prvi tožbi, pa se dejansko niti pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – omejevanje konkurence - nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del – kriteriji za vplačila v promocijski sklad
BANČNO JAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4001716
ZBan-1 člen 250, 250/1-8, 250/3, 250/4. ZTFI člen 301, 506, 506/2. ZGD-1 člen 623, 623/4, 625, 625/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 64, 64/2.
poslovanje borznoposredniške družbe - prepoved opravljanja investicijskih storitev izvrševanja naročil za račun strank – oddelitev – pravni ali dejanski (ekonomski) interes – hipotetična bodoča ravnanja – pravni interes za ugotovitveno odločbo – oddelitev družbe
Tožnica z oddelitvijo ni prenehala, je pa prenehala opravljati investicijske storitve in posle. Zato izpodbijanja prepoved več ne posega v njen pravni položaj, saj več ne opravlja investicijskih storitev in poslov, katerih opravljanje ji je bilo prepovedano z odločbo Agencije. Zato ugotovitev morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zanjo ni več pravno pomembna. Tožnica namreč zgolj z ugotovitvijo morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zase ne bi mogla doseči izboljšanja pravnega položaja, medtem ko izboljšanje pravnega položaja za druge (za oddeljeno novoustanovljeno borznoposredniško družbo ni pravno relevantno.
Kakšnega drugega pravno upoštevnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe tožnica ni substancirala. Tako iz njenih navedb ni razbrati, da bi z uveljavljanjem nezakonitosti izpodbijane prepovedi zasledovala pravni interes do povrnitve škode (po ZUS-1) oziroma odškodnine (v pravdnem postopku). Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine (s strani tožnice). Zato Vrhovno sodišče ni upoštevalo nekonkretiziranega sklicevanja tožnice na vpliv izrečenega ukrepa na njeno dobro ime in ugled ter hipotetičnega na upoštevanje ugotovitev o kršenju dolžnosti v drugih postopkih.
Zatrjevanje hipotetičnih, bodočih ravnanj oziroma posplošeno zatrjevanje morebitnih bodočih dogodkov ne more biti podlaga za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost upoštevanja ugotovljenih kršitev dolžnosti v drugih postopkih.
litispendenca – dopustnost tožbe – litispendenca v postopku, za katerega se uporabljajo določbe ZUS-1
Vrhovno sodišče je v okviru predhodnega preizkusa obravnavane tožbe ugotovilo, da je tožeča stranka 4. 2. 2011 pri Vrhovnem sodišču vložila tožbo, ki se vodi pod opravilno številko G 4/2011, s katero izpodbija isti sklep, to je sklep Vlade Republike Slovenije 02104-5/2010/3 z dne 13. 1. 2011, tožene stranke, ki je v obeh primerih Republika Slovenija. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da obravnavana tožba zaradi obstoja litispendence ni dopustna.
UPRAVNI SPOR – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4001714
ZUS-1 člen 32. ZPOmK-1 člen 45.
začasna odredba – identiteta vsebine začasne odredbe in tožbenega zahtevka – težko popravljiva škoda – test reverzibilnosti
V vsebinskem pogledu obstaja identiteta med vsebino sodnega varstva, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo, in zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Taka začasna odredba bi bila dopustna le ob upoštevanju strogih pogojev, in sicer jasno izkazane težko popravljive škode, pri čemer je treba interese tožeče stranke tehtati z interesi tožene stranke.
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - tržna manipulacija - vzorec ravnanja - subjektivni in objektivni element tržne manipulacije - domneve in kazalniki tržne manipulacije - priznani tržni običaji
Da ni šlo zgolj za nenavaden splet naključij, temveč za vzorec ravnanja tožnikov, kaže njihovo celotno (kontinuirano) ravnanje (sklepanje poslov na določen način in z določeno vsebino, zaradi vpliva na enotni tečaj delnic).
V ravnanju tožnikov je zaslediti tako objektivni kot subjektivni element tržne manipulacije.
Ker je Agencija ugotovila več znakov tržne manipulacije in so ti znaki obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je ravnanje tožnikov imelo objektivne značilnosti tržne manipulacije. Tožniki sicer načeloma niso bili dolžni raziskovati ozadja in razlogov (motivov) prejetih naročil, vendar pa so bili dolžni ravnati v skladu z določbami ZTFI, ki prepovedujejo dejanje tržne manipulacije. Da niso ravnali tako, kaže že dejstvo, da cen v oddanih naročilih niso zniževali glede na najugodnejšo ponudbo na trgu, temveč so jih nasprotno (sistematično prisiljeno) zviševali. Čeprav morda pri posameznem poslu ali skupini poslov ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil namen tožnikov manipulacija s prometom ali ceno delnic, pa njihovo celotno ravnanje kaže prav na takšen namen ali pa vsaj na opustitev dolžne skrbnosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS4001674
URS člen 33, 74. ZTFI člen 506, 506/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZPre-1 člen 64, 64/3-2.
prevzemi – uresničitev glasovalnih pravic v ciljni družbi - začasna odredba - odložitvena in ureditvena začasna odredba – hipotetična dejansko stanje – težko popravljiva škoda – dokazljiva škoda - test sorazmernosti – pokrivanje začasne odredbe z odločitvijo o glavni stvari – pravica do zasebne lastnine – pravica do podjetništva - konkurenca ustavnih pravic
Pri sklicevanju na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka, ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.
Pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo.
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici ('Pravica do zasebne lastnine' iz 33. člena Ustave in 'Pravica do podjetništva' iz 74. člena Ustave), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pomembnejše pravice (ki se po ZPre-1 kaže v varstvu investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in zaščiti manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posegla v pravico tožnic.
Sodišče sme izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitnem prenehanju začasne odredbe) več ne bi mogla storiti.
ZTFI člen 506, 506/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZIZ člen 272, 272/2.
odložitvena in ureditvena začasna odredba - odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev - uporaba ZUS-1
Za postopek sodnega varstva se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1, če v ZTFI ni določeno drugače. Tako se je v zvezi z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe uporabil drugi odstavek 32. člena ZUS-1, v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa tretji odstavek 32. člena ZUS-1, ne pa drugi odstavek 272. člena ZIZ (o pogojih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve).
zavarovalni nadzor – dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave – zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja – vodenje zavarovalniških poslov - sodno varstvo – pravni interes za tožbo – izpolnjevanje pogojev
Vodenja poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti ne gre enačiti z vodenjem zavarovalniških poslov.
Ne ZZavar ne tožena stranka ne zahtevata enakosti, ki bi jo bilo v tem primeru nesorazmerno težko doseči, ampak (le) primerljivost (velikosti in dejavnosti). Primerljivost je treba presojati glede na konkreten primer, tako ob upoštevanju velikosti pravne osebe kot tudi obsega in vrste poslov, saj se dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave izda za konkretno zavarovalnico.
Določba 6. člena Zpre-1B zahteva izpolnitev dveh kumulativnih pogojev za obvezno prevzemno ponudbo. Poleg namere prevzemnika po pridobivanju vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic, mora priti tudi do povečanja deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.
Za nastop obveznosti prevzemne ponudbe ne zadošča gola namera, ki bi ob nadaljnji pridobitvi rezultirala v povečanje glasovalnih pravic.
Pri zahtevkih za prevzem delnic iz naslova premalo izplačanih plač ne gre za delniško nakupno opcijo.