TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Določbe prvega odstavka 69. člena ZZavar so logična celota. Petih primerov, ki jih zajema prvi odstavek, ni mogoče mehanično ločiti na pet ločenih delov in jih razlagati neodvisno enega od drugih (sistemsko tolmačenje). V drugi točki prvega odstavka 69. člena ZZavar je urejen primer, ko zavarovalnica za več kot šest mesecev preneha opravljati zavarovalne posle. Tudi v takem primeru izgubi dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov. Če primerjamo ta primer z onim iz prve točke, vidimo, da je v primeru, če zavarovalnica dvanajst mesecev ne začne opravljati zavarovanih poslov, pravna posledica (prenehanje dovoljenja) še v večji meri utemeljena, kot je v izrecno urejenem primeru iz druge točke. V primeru iz prve točke zavarovalnica dvanajst mesecev ne opravlja zavarovalnih poslov (če ne posluje, tudi zavarovalnih poslov ne more opravljati), v drugem primeru pa jih ne opravlja zgolj več kot šest mesecev. Za drugačno vrednotenje obeh položajev zaradi tega, ker v prvem primeru zavarovalnica še ne začne opravljati zavarovalniških poslov, v drugem primeru pa preneha z njihovim opravljanjem, ni videti nobenega razumnega razloga. Ne dajo ga niti ostale določbe ZZavar, niti splošna razumna presoja. Tako se pokaže, da argument „a minori ad maius“ pripelje do rezultata, da je treba primere, ko zavarovalnica v dvanajstih mesecih ne začne opravljati posameznih zavarovalniških poslov, uvrstiti med tiste, ki so zakonska podlaga za prenehanje dovoljenja za opravljanje teh zavarovalniških poslov.