odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - dokazi in dokazovanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz - tatvina - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Tožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od predlaganih prič. Toženec je očitano procesno kršitev ob zaključku glavne obravnave, torej pravočasno, uveljavljal. Višje sodišče, drugače od sodišča prve stopnje, ocenjuje, da so bili dokazni predlogi za zaslišanje prič dovolj konkretizirani; dokaz z zaslišanjem policistov, ki naj bi po navedbah tožnika izpovedali o ogledu kraja dogodka in načinu, na katerega so prišli do tožnika kot storilca kaznivega dejanja, ne sodi v kategorijo nedovoljenih informativnih dokazov, kamor ga je uvrstilo sodišče prve stopnje. Informativni dokazi so izjemoma dovoljeni, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Glede na to, da tožniku po naravi stvari ne morejo biti poznani načini in podrobnosti policijskega dela, gre po oceni višjega sodišča za tovrstno izjemo.
odpust obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - fikcija umika
Za fikcijo umika ugovora proti odpustu obveznosti po tretjem odstavku 405. člena ZFPPIPP ni bistvenega pomena, kdaj se je vlagatelj ugovora seznanil s preklicem naroka, pač pa je bistveno, ali se je udeležil (nepreklicanega) naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti.
Glede na to in ker je bila veljavnost začasne odredbe vezana na iztek 30 dnevnega roka po pravnomočnosti sodbe o tožbenem zahtevku, je izpodbijana odločitev o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, oprta na prvi odstavek 278. člena ZIZ, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084385
ZIZ člen 272, 272/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - verjeten obstoj terjatve - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - neizvedba dokazov - sklepčnost trditev
V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna, sklepčna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja tožene stranke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožeča stranka. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh navedb tožene stranke, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov, to je tudi po zaslišanju bančnih uslužbencev.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje
Pritožbeno ni prerekana ugotovitev, da je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje prodajne pogodbe, kar je nadaljnja predpostavka domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba pravočasno vložena. Zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izrekati o ugovornih navedbah glede utemeljenosti izpodbojne tožbe, saj v ničemer ne vplivajo na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
Toženec je med postopkom večkrat ugovarjal na znižanje pogodbene kazni. Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da je v zvezi s tem trditveno in dokazno breme na njem ter da zgolj sklicevanje na 252. člen OZ za utemeljenost takega ugovora ne zadošča.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - neveljavnost vknjižbe - ničnost darilne pogodbe - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - prikrajšanje dediča - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem - izpodbojnost in ničnost pogodbe - reševanje predhodnega vprašanja - dobra vera pogodbenikov - domneva dobre vere - nedopusten nagib
Šteje se, da je bil pridobitelj slaboveren le, če je vedel, da gre za razpolaganje s skupnim premoženjem, in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika. Vendar pa v obravnavani zadevi tožnica, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, slabe vere strank darilne pogodbe ni dokazala. Iz njene trditvene in dokazne podlage ne izhaja, da bi toženka vedela, da darovalka B. A. razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja. Še manj pa, da bi toženka vedela, da darovalka z nepremičnino razpolaga samovoljno.
sila - protipravna premoženjska korist - vzročna zveza - protipravno ravnanje - ravnanje oškodovanca - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - enotna kazen zapora - kaznivo dejanje izsiljevanja - izsiljevanje - obsodilna kazenska sodba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - grožnja
Bistvo kaznivega dejanja izsiljevanja je prav v tem, da 1) najprej storilec na določen način vpliva na voljo oškodovanca, 2) posledično pa zaradi vpliva na svojo voljo oškodovanec na določen način - ki je izsiljevalcu na neposreden ali posreden način v korist - ravna.
Ključno je zgolj to, da gre vedno za dve vsebinsko povezani celoti ravnanja, slednji pa morata biti v razmerju vzroka in posledice.
izločitev dokazov - zasledovanje osumljenca - fotografije storilcev - kolizija ustavno varovanih pravic - praktična konkordanca - pravica do zasebnosti - poseg v zasebnost - pravica do lastne podobe - pravica do zasebne lastnine - test sorazmernosti - primernost - kriterij nujnosti
Čeprav drži, da je policija ob nastanku predmetnih fotografij že razpolagala s prijavo kaznivega dejanja in celo že prijela C. C., ni mogoče mimo dejstva, da je bila obravnava prijave kraje v času nastanka fotografij E. E. v tako zgodnji fazi, da je predhodna zaznava E. E. v zvezi s C. C. s strani B. B. (prvo zasledovanje) in B. B. ponovna zaznava navedenih dveh skupaj (drugo zasledovanje) in njegovo fotografiranje E. E. predstavljala pomembno informacijo za učinkovitost zaščite oškodovančeve pravice do zasebne lastnine.
Obe fotografiji E. E., ki resda predstavljata poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do lastne podobe, vendar pa sta hkrati nastali v najzgodnejši fazi policijskega postopka in v neposredni zvezi s predhodno B. B. zaznavo povezave E. E. z osumljenim C. C., katerega opis mu je posredovala zaposlena, ter sta bili torej z vidika ugotovitve obeh storilcev obravnavanega kaznivega dejanj v tisti fazi ključni, hkrati pa zaradi trajnosti zabeležke podobe osumljenca na optični medij tudi primerni za dokazovanje vpletenosti E. E. v prijavljeno kaznivo dejanje, se pritožbena kritika, da fotografiranje E. E. ni bilo niti primerno niti nujno za zaščito oškodovančeve pravice, izkazuje kot zgrešena.
vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - nezavarovana terjatev - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave
Za novo zavarovano terjatev se smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, vključno z opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave. Ker se je izkazalo, da je upnikova izterjavana terjatev sedaj le še nova navadna, bo sodišče prve stopnje izvršbo moralo utesniti skladno s pogoji prisilne poravnave. Odločitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave namreč ni pravilna. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu, kar pa za konkreten primer ne pride v poštev.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - stiki med očetom in otrokom - preživnina - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninsko breme - bivanje v tujini
Odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) je utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstojijo posebni, upravičeni razlogi, na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok. Pritožbeno sodišče tako aksiomatičnega pogleda ne deli, ker meni, da je v nasprotju z mnogimi manj ekstremnimi življenjskimi situacijami, ki skupnega starševstva žal de facto ne omogočajo. Poleg tega ali celo predvsem pa tako stroga interpretacija na abstraktni ravni nima nobene zakonske podlage. Treba je torej vedno presojati okoliščine konkretnega primera.
ZPre-1 člen 17, 68, 68/2. ZGD-1 člen 614. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 15, 15/5.
prevzem - izključitev manjšinskih delničarjev - določitev primerne denarne odpravnine - sodni preizkus denarne odpravnine - prevzemna cena delnice - tržni test - trgovanje z delnicami - likvidnost
Prevzemna cena velja kot domneva primernega nadomestila za izključitev manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju po drugem odstavku 68. člena ZPre-1, saj je glede na to, da ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo te ponudbe, odraz ponudbe in povpraševanja torej temelji na tržnem konceptu. Zato se domneva, da je pravična.
Metoda, s katero se na podlagi transakcij z delnicami ciljne družbe določi cena, zagotavlja pravičnost te cene, saj je to cena, ki jo je ponudil trg. Takšna cena pa je ekvivalent, ki zagotavlja, da se ekonomski položaj izključenega delničarja ni spremenil. Pritožbeno sodišče zato ne dvomi, da tako oblikovana odpravnina ni primerno nadomestilo za delnice, ki so bile prenesene na glavnega delničarja.
Trg z majhnim številom transakcij z delnicami, ki je torej nelikviden trg (nelikviden trg je tisti, ki ima le nekaj udeležencev in aktivnosti z zelo nizkim tržnim volumnom), je še vedno trg in normalno delujoč trg.
DZ člen 262, 262/1, 262/2, 265, 265/1. ZNP-1 člen 5, 6, 6/2, 21, 32, 32/1, 36, 36/1, 59, 59/2. ZBPP člen 24, 24/1. ZSICT člen 46.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - izbira skrbnika - skrbnik - ustrezno pravno znanje - odvetnik - začasni skrbnik - izvedensko mnenje - medicinska dokumentacija - navodila sodišča izvedencu - postavitev začasnega skrbnika - pravica do izjave - upravičenci za vložitev pritožbe - postopanje s pritožbo
Pravilno je sodišče v razlogih sklepa tudi zapisalo, da je potrebno zaradi udeleženčevega duševnega stanja, ki se odraža na njegovem neučinkovitem, nepravilnem in zanj obremenjujočem pristopu pri vodenju upravnopravnih zadev, zaradi ureditve sodnih, upravnih in drugih postopkov, začasnega skrbnika izbirati med osebami s pravnim znanjem.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 68, 71.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost - verjetnost obstoja nevarnosti - kumulativno določeni pogoji - razpolaganje s premoženjem - prepoved razpolaganja s premoženjem - sredstva rezervnega sklada - etažni lastniki kot stranka postopka - izmikanje - prostovoljno plačilo
Pri subjektivni nevarnosti mora ogroženost za uveljavitev terjatve izhajati iz dolžnikovega razpolaganja s premoženjem. Dejstvo, da toženka ni prostovoljno plačala tožničine terjatve, ne pomeni "razpolaganja s premoženjem, ki kaže na to, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena". Tudi odklonitev sodelovanja pri primopredaji ni takšno ravnanje, ki bi bilo podlaga subjektivne nevarnosti uveljavitve tožničine denarne terjatve, saj je posledica takšne odklonitve, da lahko zapisnik o sprejemu in izročitvi del sestavi sama tožnica brez toženke, skladno s Posebnimi gradbenimi uzancami. Enako velja za odklonitev predložitve seznama neplačnikov, stanja zbranih sredstev, seznama etažnih lastnikov in njihovo porazdelitev obveznosti. Ta ravnanja namreč niso usmerjena v zmanjševanje toženkinega premoženja oziroma ogrožanje uspešnosti morebitne izvršbe, niti niso očitana toženki (etažni lastniki), ampak upravniku v zvezi z njegovimi obveznostmi po 68. in 71. členu SZ-1.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. člena DZ, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
tožba za nedopustnost izvršbe - predlog za prekinitev postopka - zavrženje tožbe - ugovor tretjega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - preuranjena tožba
Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse. V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084089
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-2. SPZ člen 88, 89, 217, 217/1, 218, 222, 222/1, 225, 225/2. ZZK-1 člen 37, 37/1, 79, 79/1, 79/1-1. ZPP člen 190, 286b, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZKN člen 18.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dobra vera - obseg stvarne služnosti - nujna pot - sklepčnost zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistveno spremenjene okoliščine - začasna odredba - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - zaznamba prepovedi parcelacije in prometa z nepremičnino - zaznamba spora - nevarnost za uveljavitev terjatve - evidentiranje sprememb na podlagi sodne odločbe - katastrski vpis - prepozno grajanje kršitev postopka - nasprotna tožba
Lokacijsko evidentiranje območja stvarne služnosti v katastru nepremičnin je predmet posebne vrste katastrskega postopka in glede na določila ZKN ni obvezno, temveč je stvar proste izbire. Tudi SPZ nikjer ne določa, da bi bil vpis območja stvarne služnosti v kataster konstitutivni pogoj za ugotovitev oz. pridobitev služnosti v sodnem postopku.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kot neutemeljen zavrnilo ugovor pravnomočno razsojene stvari. Obrazložitvi, da gre v predmetni zadevi za povsem drugo dejansko in pravno podlago spora (priposestvovanje), pritožbeno sodišče dodaja, da gre tudi za druge vrste sodni postopek (pravdni, tam nepravdni postopek) in za druge stranke postopka kot v postopku za ustanovitev nujne poti (sedaj sta tožena tudi nova solastnika služeče nepremičnine).
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4. ZGD-1 člen 501, 501/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/2, 44/2-1.
izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev - postopek izključitve - vpis izbrisa družbenika iz družbe
Postopek izključitve družbenika mora biti v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki (že vnaprej) vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako. Z vidika zakonitosti izvedbe samega postopka izključitve pa je zlasti pomembno, da je družbeniku pojasnjeno, iz katerih razlogov se predlaga njegova izključitev in da mu je dana možnost, da se o predlogu izjavi in da družbenike seznani s svojim stališčem. Družbena pogodba mora določati tudi razloge za izključitev.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433. ZSReg člen 4.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Od trenutka, ko je bil v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe skladno s tedaj veljavno zakonodajo, preklic dovoljenja za poslovanje na navedenem naslovu oziroma sprememba lastništva objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, nista razloga, ki bi ju bilo mogoče umestiti v domnevno bazo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP kot razlog za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije.
V primerih, ko overjena izjava (dovoljenje) lastniku objekta sploh ni (bila) potrebna, gole navedbe (sedanjega) lastnika, da subjekt vpisa nima dovoljenja lastnika objekta, ne zadoščajo za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - odsvojitev poslovnega deleža - obstoj dolga
Če družbeniki vedo, da subjekt vpisa ima neporavnane obveznosti do upnikov, izjave v skladu s prvim odstavkom 425. člena ZGD-1 ne morejo podati, kar pomeni, da niso podani pogoji za prenehanje družbe po skrajšanem postopku.