OZ člen 131, 154, 154/1, 154/2, 179, 179/1, 185, 299, 299/1. ZPrCP člen 45, 45/1.
odškodninska odgovornost - krivdna in objektivna odgovornost imetnikov motornih vozil - opustitev dolžnega ravnanja - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - poškodba ledveno križne hrbtenice - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zakonske zamudne obresti
Glede na ugotovljeno mejno hitrost bi vožnja z zatrjevanimi 100 km/h pomenila, da do škodnega dogodka kljub poledici na cestišču ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju in glede na zimski čas, vremenske razmere in opozorilno tablo za nevarnost poledice pravilno presodilo, da bi morala tožnica svojo vožnjo v večji meri in pravočasno prilagoditi poteku in stanju vozišča. Čeprav je tožnica vozila pod predpisano omejitvijo hitrosti, t. j. 130 km/h, svoje vožnje ni prilagodila razmeram na cesti v skladu z ZPrCP, zato je soodgovorna za nastanek prometne nesreče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00039752
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 8a, 8. OZ člen 3, 86, 112. ZVPot člen 20, 24. URS člen 2, 13, 22. ZPotK člen 7, 7/1-5, 7/1-9. ZBan člen 35, 85. ZBan-1 člen 155. ZPP člen 161, 161/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - hipoteka - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - kapitalska ustreznost - obrestna mera - valutno tveganje - devizni tečaj - konverzija - obseg pojasnilne dolžnosti - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - nična pogodba - pojasnilna dolžnost banke - solidarna odgovornost - nedopusten pogoj - slaba vera banke - špekulativni namen - enakovrednost dajatev - načelo dobre vere in poštenja - nemoralno določilo - bistveno spremenjene okoliščine
Pritožbeno sodišče ne razume pojasnilne dolžnosti tako, da bi morala banka pred sklepanjem pogodbe potrošniku pojasniti zgodovinski potek vrednosti posameznih valut na način, kot je predstavila pritožba. Tudi sedanji zakon o potrošniških kreditih ne zahteva takšnega historičnega in grafičnega prikaza za 60 let nazaj.
Konkretna pogodba je kreditna pogodba, ima to causo in med banko in tožečo stranko ni obstajala kakšna druga pogodba, pri kateri je lahko konflikt interesov. Banka je le morala opraviti določeno pojasnilno dolžnost oziroma primerjavo kreditov in to je opravila na zadostnem nivoju. Tako se izkaže, da tudi niso bile kršene temeljne pravice in tudi ne temeljna načela OZ in tudi zato ni podana ničnost po 86. členu OZ.
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Če se je potrošnik vseh nevarnosti valutne klavzule zavedal, tudi ne more bi podan zakonski dejanski stan iz 112. člena OZ.
Predmet dokazovanja so trditve o pravno pomembnih dejstvih (213. člen ZPP). Katera dejstva so pravno pomembna, določa materialno pravo. Pri navidezni pogodbi (50. člen OZ) soglasje pogodbenih strank ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Volja obeh strank je, da pogodba med njima nima pravnih učinkov. Med njima je soglasje o navideznosti. Na splošno velja, da je na tožniku dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nastanek njegovega zahtevka, na tožencu pa dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (212. člen ZPP). Tisti, ki uveljavlja navideznost pogodbe, nosi (materialno) dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.
Posledica napačnih dokaznih izhodišč je enostranska, vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena. Dejansko stanje o pravno relevantnem vprašanju, ali je imel toženec 30. 11. 2006 v razmerju do toženca terjatev, ni bilo ugotovljeno, oziroma je bilo pomanjkljivo ugotovljeno. Pomanjkljivost je posledica neupoštevanja pravila, da stranka nosi dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore), pa tudi pravila, da je dokazno breme na stranki, ki zatrjuje obstoj dejstva (ne na stranki, ki zatrjuje neobstoj dejstva).
V primeru, da bo rezultat nove dokazne presoje (ponovno) zaključek, da sta pogodbeni stranki s prodajno pogodbo želeli doseči pravne učinke zavarovanja toženčeve terjatve (nobena od pravdnih strank ni zatrjevala namena trajnega prenosa lastninske pravice), naj se sodišče prve stopnje ukvarja tudi z vprašanjem dopustnosti takšnega dogovora (pritožbeno navedbo o ničnosti komisornega dogovora je šteti za dopustno pritožbeno novoto). SPZ v 132. členu prepoveduje t. i. komisorne dogovore, s katerim si zastavni upnik za primer, da njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plačana, izgovori pravico, da zastavljena stvar preide v njegovo last ali da zastavljeno stvar proda po vnaprej določeni ceni. Določilo o prepovedi lex commissorie velja za vse pravne posle ali za kombinacijo pravnih poslov, katerih končni učinek je prehod lastninske pravice na stvari, dani v zavarovanje v korist upnika, v primeru dolžnikove neizpolnitve obveznosti. Prepoved varuje dolžnika pred zlorabo, da bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev. Fiduciaren posel mora biti sklenjen v obliki (neposredno izvršljivega) notarskega zapisa (prvi odstavek 202. člena SPZ).
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - verjetnost obstoja subjektivne nevarnosti - nastanek neznatne škode - davčni inšpekcijski nadzor - izogibanje davčnim obveznostim - prenos poslovanja družbe - novoustanovljena družba
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer mora tožeča stranka stopnjo verjetnosti izkazati obstoj terjatve in še enega od nadaljnjih dveh pogojev, t.j. verjetnost subjektivne nevarnosti razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bo uveljavitev terjatve v izvršbi ogrožena, ali pa verjetnost nastanka neznatne škode, ki bi jo dolžnik pretrpel z izdano začasno odredbo.
Tožnica je z navedbami izkazala za verjetno, da je toženec s svojimi poslovnimi potezami iz razloga izogibanja davčni obveznosti pripeljal družbo C. do stopnje, da ta predstavlja le še pravnoorganizacijsko lupino brez dejanske vrednosti, celotno poslovanje, dejavnost in vse zaposlene pa je po nastanku davčne obveznosti in izdaji zapisnika o ugotovitvah davčnega inšpekcijskega nadzora prenesel na novoustanovljeno družbo. Navedeno ravnanje verjetno izkazuje aktivnost tožene stranke v smeri onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Iz preteklih ravnanj toženca, ki časovno sovpadajo z nastankom obveznosti do tožeče stranke, pa izhaja verjetnost, da bo toženec tudi glede na vložitev predmetne tožbe ravnal na isti način in razpolagal s svojim premoženjem tako, da bo tožeči stranki preprečena uspešna izterjava obveznosti.
vabilo na obravnavo - opozorilo stranki - pooblaščenec - osebno vročanje - spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - zahteva stranke za izvedbo naroka - udeležba na obravnavi - odsotnost stranke na naroku - zavlačevanje postopka - prošnja za preložitev naroka - pospešitev postopka - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka je bila pravilno opozorjena in vabljena, da ker je predlagala opravo glavne obravnave v sporu majhne vrednosti, se mora obravnave udeležiti, sicer nastopijo posledice iz tretjega odstavka 454. člena ZPP. Kljub temu, da je tožena stranka predlagala dokaz z zaslišanjem toženca, na narok pa je sodišče vabilo le odvetnika, lahko sledijo posledice iz tretjega odstavka 454. člena ZPP, saj se sodišče o izvedbi dokaza samo odloči.
Namen določb tretjega odstavka 454. člena in 455. člena ZPP je pospešiti postopek in preprečiti, da bi stranke z izostajanjem z narokov zavlačevale postopek. V konkretni zadevi je tožena stranka prosila za preložitev in sodišče je tudi prvič ugodilo. Nato je določilo novi narok, vendar se tožena stranka ni udeležila naroka. Po tej določbi sankcija zadane tisto stranko, ki je zahtevala narok, ne glede na morebiten izostanek nasprotne stranke, ki naroka ni zahtevala.
ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.. ZŠtip-1 člen 95, 95/1, 95/1-4.. ZZZDR člen 12.. DZ člen 4.
državna štipendija - mirovanje pravic - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Nedokazanost zunajzakonske skupnosti bi v okoliščinah konkretnega primera lahko imelo za posledico, da B.B. ne bi smel biti upoštevan pri odločanju o spornem mirovanju štipendijskega razmerja in ne izplačevanju državne štipendije.
Ker zunajzakonska skupnost v obravnavanem predsodnem postopku sploh ni bila razčiščevana, sta zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.
Glede na nedopustnost obravnavanja zakonitosti in dobrovernosti pravic do posesti na predmetih posestnega varstva v tovrstnih sporih, je sodišče pravilno kot pravno neupoštevne zavrnilo trditve in sklicevanja na nedopustnost nudenja posestnega varstva zaradi tega, ker K. nima ustreznih dovoljenj za postavitev in predstavlja črno gradnjo, ker naj bi tožnika izvrševala vožnjo v nasprotju z občinskimi odloki in ker bi naj bila v nasprotju s prepovedjo toženca.
pritožbeni razlog - uradni pritožbeni preizkus - spor majhne vrednosti
Odločanje o na tožnico naslovljeni prošnji za odpis dolga ali odlog plačila pa ni stvar, o kateri bi lahko odločalo sodišče druge stopnje, to pa sicer za takšno odločanje tudi nima zakonskih pooblastil in možnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00042801
URS člen 22. ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-6, 52, 318, 318/2, 321, 321/1, 321/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 42.
pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do izjave v postopku - posebni revizor - imenovanje posebnega revizorja - posebno revizorjevo poročilo - stroški posebne revizije - povrnitev revizijskih stroškov - vročanje - pravica do izjave - nepravdni postopek
Pri tem ima splošno gledano, stranka pravico, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. V obravnavanem primeru je to tudi račun s specifikacijo opravljenega obsega dela, saj predstavlja neposredno podlago za plačilo, ki naj ga izvede nasprotni udeleženec. Ko sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, ki je tisti, ki v skladu z zakonom tudi nosi stroške za posebno revizijo, ni vročalo navedenega računa (in prilog, ki izkazujejo količino opravljenega dela), je prekršilo njegovo pravico do izjave, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
zamudna sodba - afirmativna litiskontestacija - dokazni postopek
Ker zamudna sodba temelji na domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožbene dejanske navedbe, sodišče ne izvaja dokaznega postopka in ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb tožeče stranke, ampak presodi le, ali dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka ali s splošno znanimi dejstvi.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - predlog stranke za izvedbo dokaza - izrecna zahteva za izvedbo naroka
Zmotno je pritožbeno stališče, da predlog za izvedbo dokaza vključuje tudi predlog za izvedbo naroka. Kaj takšnega iz zakona ne izhaja. Sodišče lahko v tem postopku izda sodbo brez obravnave, če nobena stranka izvedbe naroka ne predlaga, o spornem dejanskem stanju pa je mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov (drugi odstavek 454. člena ZPP).
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje - subjektivni rok - začetek teka roka - skrbnost oškodovanca - zmota - ugovor zastaranja
Tožnik je bil upoštevaje sodno prakso ob končanem kirurškem zdravljenju, to je dne 16.10.2013 (s stabilizacijo stanja glede novih in stare poškodbe), seznanjen z obsegom škode. Upoštevaje konkretne okoliščine primera ni mogoč nikakršen drugačen zaključek kot ta, da je že takrat pri njem obstajalo védenje (da se je že takrat moral in mogel zavedati) dejanskega ravnanja obeh povzročiteljev škode iz obeh škodnih dogodkov. Povprečno skrben in razumen oškodovanec (čeprav laik, kar se tiče medicinskega znanja) je zato v takšni situaciji že 16.10.2013 imel realne možnosti uveljavljati odškodninski zahtevek od obeh, to je od povzročiteljice škode iz prvega škodnega dogodka in od povzročitelja škode iz drugega škodnega dogodka. Ravnanja tožnika, ki je v takšni situaciji zmotno in neuspešno odškodninsko terjatev uveljavljal le zoper enega od povzročiteljev škode ter se nato v tej pravdi ob ugovoru zastaranja skliceval na okoliščine v zvezi z izdelavo ekspertize v drugi od pravd, ni mogoče kvalificirati drugače, kot da je v tej pravdi ravnal nerazumno, neživljenjsko in neskrbno. Nenazadnje od povprečno skrbnih oškodovancev ni pretirano zahtevati, da v določeni meri ravnajo aktivno v smeri odpravljanja morebitnih zmot oziroma ugotavljanja okoliščin, ki jih potrebujejo za vložitev tožbe (npr. ali z angažiranjem ustreznega privatnega izvedenca ali z angažiranjem izvedenca ob uporabi 268.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00040283
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12a, 12a/3, 12a/5, 12b, 12b/1, 12b/2. ZPP člen 212. ZFPPIPP člen 355, 355/1, 355/2, 355/2-6, 356, 357.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - stečajni dolžnik - postopek insolventnosti - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - redno poročilo stečajnega upravitelja - sredstva za plačilo sodnih taks - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški - stroški pravdnega postopka - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Če je stranka v postopku insolventnosti, to samo po sebi še ne pomeni, da nima ustreznih sredstev za plačilo sodne takse. V skladu z ZST-1 postopek insolventnosti ni razlog za taksno oprostitev.
prenos terjatev - po zakonu overjena listina - notarsko overjen podpis
Kot je pravilno obrazložilo v izpodbijanem sklepu že sodišče prve stopnje, je v sodni praksi zavzeto stališče o razlagi pojma "po zakonu overjena listina", s katero novi upnik dokazuje, da je terjatev prešla nanj, in sicer, da za dokaz prenosa terjatve zadošča, da je overjen podpis odstopnika terjatve.
Sodišče prve stopnje je razumelo, da je potrebno ugotoviti ali je nasprotovanje reviziji, v posledici katere se je štelo, da je ta umaknjena, tisto protipravno ravnanje, ki je povzročilo sedaj vtoževano škodo, ker je tožeči stranki s tem onemogočeno, da bi se ugotovila utemeljenost tožbenega zahtevka glede ničnosti Pogodbe o prodaji in odstopu terjatve z dne 5. 10. 2007 in utemeljenost povračilnega zahtevka v višini 715.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, poplačilo po sodbi pa bi prejela na podlagi sodne poravnave A. d.o.o. - v stečaju oziroma sedaj tožeča stranka.
Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da upravitelj na podlagi 102. člena ZFPPIPP odškodninsko odgovarja le upnikom stečajnega postopka in da bi moralo ugotoviti, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke in da je upnik iz vzajemno neizpolnjene pogodbe, temeljijo na pritožbenih novotah, za katere pritožba ne pove, zakaj jih ni mogla podati pred sodiščem prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče ne sme obravnavati (337. člen ZPP).
Zmotno je pričakovanje pritožbe, da bo sodišče prve stopnje ob izostanku kakršnekoli trditve o tem, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke oziroma, da je med njima sklenjena vzajemno neizpolnjena pogodba, ugotavljalo obstoj teh dejstev. Predvsem pa jih ne sme, saj bi kršilo razpravno načelo iz 7. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040758
ZKP člen 269, 277, 277/1, 277/1-4, 275, 275/2, 282, 402, 402/3. KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. URS člen 22, 29.
ugovor zoper obtožnico - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - pravica do izjave - dopolnitev obtožnega akta - ni dokazov
Iz tako opisanega procesnopravnega poteka obravnavane zadeve torej izhaja, da sodišče prve stopnje oškodovanki kot tožilki ni kršilo načela kontradiktornosti in tudi ne drugih določb Ustave in določb EKČP, saj se popravljena obtožnica ne vroča obdolžencu zaradi ugovora. Ko upravičeni tožilec vrne popravljeno (dopolnjeno) obtožnico, senat odloči o prej vloženem ugovoru. Tako ravna senat tudi, če tožilec po odpravi pomanjkljivosti v samem postopku oziroma po opravi dopolnitve preiskave izjavi, da vztraja pri prejšnji obtožnici. Le v primeru, ko bi upravičeni tožilec spremenil vloženo obtožnico ali vložil novo obtožnico, bi moralo sodišče postopek v zvezi z njo v celoti ponoviti. Najprej bi se moral opraviti formalni preizkus obtožnice po drugem odstavku 270. člena ZKP, nato pa jo vročiti obdolžencu s poukom o pravici do ugovora. Če obdolženec ne vloži ugovora zoper obtožnico, senat ne odloča o prejšnjem ugovoru, saj je z vložitvijo nove obtožnice postal brezpredmeten ugovor, ki ga je obdolženec vložil zoper prejšnjo obtožnico, ki pravno več ne obstaja. Če pa obdolženec vloži ugovor zoper novo obtožnico, senat odloči samo o tem ugovoru, vendar šele, ko ugovor vroči tožilcu, ki lahko nanj odgovori.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - procesni rok - sodne počitnice / poletno poslovanje - sodne počitnice - tek rokov - interventni ukrepi - vročanje
Vročitve sodnega pisanja v času poletnega poslovanja ni mogoče šteti za neopravljeno. Ravno nasprotno! Vročitev sodnega pisanja v tem času ima za posledico le zamik pričetek teka procesnega roka na prvi naslednji dan po izteku poletnega poslovanja. Ker se je po 83. členu ZS-M in 67. členu ZIUOOPE poletno poslovanje (prej-sodne počitnice) leta 2020 izteklo 15. avgusta, je v okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo sodno pisanje vročeno 31. 7. 2020, pritožbeni 30. dnevni rok pričel teči 16. 8. 2020. Do skrajšanja sodnih počitnic v letu 2020 (po ZS-M - poletnega poslovanja) na čas od 1. avgusta do 15. avgusta z ZIUOOPE je prišlo zaradi omilitve škodljivih posledic rednega izvajanja sodne oblasti zaradi epidemije COVID-19. Za pritožničino stališče, da ji sodno pisanje po 15. 7. 2020 ne bi smela biti poslano temveč šele po 17. 8. 2020 ni zakonske podlage, saj novelirani 83. člen ZS-M, veljaven od 25. 7. 2020 vročanja sodnih pisanj v ne nujnih zadevah v času poletnega poslovanja ne prepoveduje. Ker je bila vročitev dne 31. 7. 2020 opravljena zakonito pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00040589
ZPP člen 2, 2/1. ZOFVI člen 34, 73, 73/1, 75, 75/1, 75/2, 75/2-5, 75/3. OZ člen 13, 51, 51/4, 56, 56/3. Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (2003) člen 6, 6/4. Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (2002) člen 43. ZVrt člen 28, 28/5.
Koncesijska pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki podelila pravico izvajanja javne službe predšolske vzgoje, ni bila sklenjena zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti koncedenta (tožeče stranke). Te ugotovitve pritožnica niti ne izpodbija, pač pa nasprotno tudi sama izpostavlja, da je zagotavljanje predšolske vzgoje ena izmed temeljnih nalog tožeče stranke po drugem odstavku 21. člena ZLS. V takšnem primeru pa občina kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Za zahtevke v zvezi s terjatvami iz teh pogodb tako velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ in ne triletni zastaralni rok, ki velja za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ)
Po določbi prvega odstavka 75. člena ZOFVI koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati dejavnost s pogodbo o koncesiji. Po tretjem odstavku 75. člena ZOFVI se pogodba o koncesiji sklene v pisni obliki. Z njo pa se določijo tudi sredstva, ki jih za opravljanje dejavnosti zagotavlja koncedent (peta alineja drugega odstavka 75. člena ZOFVI). Določitev namena porabe sredstev, ki jih koncedent zagotavlja koncesionarju, je torej prav tako predmet pogodbenega urejanja.
Vsak postopek za izdajo začasne odredbe je poseben postopek, pa čeprav je tožnik med določenim pravdnim postopkom vložil več predlogov za izdajo začasne odredbe.
DELOVNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00043016
ZZRZI člen 40.. ZDSS-1 člen 73.
delovni invalid - stranski intervenient - krajši delovni čas
Po oceni pritožbenega sodišča s tem, ko je sodišče v IV. točki izreka izpodbijane sodbe stranskemu intervenientu kot tožnikovemu delodajalcu naložilo obveznost zagotovitve pravice do dela s krajšim delovnim časom na drugem delu s stvarnimi razbremenitvami, ni prisodilo nekaj drugega (aliud) ali več (plus), kot je zahtevala tožeča stranka. Tožeča stranka je delovni invalid. Zakon delodajalcu nalaga obveznost delovnemu invalidu zagotoviti delo, kar pomeni, da gre za zakonsko dolžnost. Delodajalec mora delovnemu invalidu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, na katerem morajo biti upoštevane vse omejitve, ki so bile delavcu zaradi zdravstvenih razlogov v invalidskem postopku priznane.