utemeljen sum - podaljšanje pripora po pravnomočnosti obtožnice - nova dejstva
Pretežni del pritožbenih navedb je namenjen izpodbijanju zaključka sodišča prve stopnje o danosti utemeljenega suma storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja. Danost tega temeljnega pogoja za podaljšanje oziroma odreditev pripora je sodišče prve stopnje utemeljilo z dejstvom, da je bil utemeljen sum formalno dognan s pravnomočnostjo obtožnice in da se sodišče po nastopu pravnomočnosti obtožnice ni soočalo z novimi dejstvi ali okoliščinami, ki bi formalno dognan utemeljen sum kakorkoli ovrgli ali morebiti omajali. Takšnih novot tudi pritožnik ne navaja, zaradi česar ne more biti uspešen v izpodbijanju zaključka o tem, da je podan utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, ki je torej predmet pravnomočne obtožnice.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija za vložitev predloga - finančne terjatve - obstoj terjatve - zapadlost terjatve - revizorjevo poročilo - soglasje dolžnika - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - namen zakonodajalca - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - učinki potrjene prisilne poravnave - predhodni postopek prisilne poravnave - stranke predhodnega postopka - udeležba v postopku - dolžnikov delničar - položaj upnika - možnosti za uspeh - poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja - naknadni predlog prisilne poravnave
Namen zakonodajalca zagotovo ni bil, da lahko predlagajo prisilno poravnavo le trije upniki (ali več), saj bi bil v tem primeru en upnik (ali dva) prikrajšan za to možnost, čeprav bi imel enak obseg terjatev kot trije ali več upnikov skupaj. Poleg gramatikalne razlage, ki jo je (edino) uporabil pritožnik, je treba upoštevati tudi logično, sistematično in teleološko razlago. Sodišče skozi svojo sodno prakso razlaga 221.j člen ZFPPIPP tako, da dopušča začetek postopka prisilne poravnave tudi na predlog enega upnika, kar je razvidno iz več odločb (npr. VSL Cst 36/2017, VSL Cst 155/2020 idr.). Do vložitve upniškega predloga je upravičen tisti upnik (eden ali več), ki izpolnjuje kriterij, da njegove (njihove) finančne terjatve do dolžnika presegajo 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika. Tako je bistven delež finančnih obveznosti, ne pa število upnikov.
prekinitev nepravdnega postopka - napotitveni sklep - postopek za legalizacijo objekta - upravni postopek - aktivna legitimacija
Na vprašanje, ali je določen objekt mogoče legalizirati, je možno odgovoriti le v konkretnem postopku izdaje dovoljenja (torej v za to predvidenem upravnem in ne nepravdnem postopku).
„Zgolj“ solastnik takšnega postopka ne more uspešno sprožiti sam in to lahko storijo le vsi solastniki nepremičnine, na kateri stoji objekt, glede katerega naj bi tekel postopek legalizacije.
zastaranje kazenskega pregona - tek materialnih rokov - kršitev temeljnih pravic delavcev - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vendar pa iz obrazložitve k sprejetju citirane zakonske določbe izhaja, da je bil namen predloga ta, da v času epidemije ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank, s tem pa se posameznikom omogoča, da v obdobju epidemije prvenstveno poskrbijo za svoje zdravje in da zaradi poteka rokov z namenom, da ujamejo prekluzivne roke za uveljavljanje pravic, ne bi širili virusne okužbe. Po navedenem je na podlagi namenske in sistematske razlage prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ in tudi na podlagi navedene obrazložitve Vlade Republike Slovenije k sprejetju ZZUSUDJZ jasno, da je kljub splošnemu izrazu ″roki″, v prvem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ, zakonodajalec v tem členu opredelil zgolj roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, torej procesne roke, ne pa roke za ukrepanje državnih organov. Ker pa je z določbo prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ integralno povezana tudi določba 2. odstavka istega člena, da roki tečejo v sodnih postopkih, ki se obravnavajo nujno, pritožbeno sodišče zaključuje, da je ZZUSUDJZ v 3. členu opredelil samo procesne, ne pa tudi materialne roke.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - odplačna pogodba - dolžnost preživljanja - dosmrtno preživljanje - domska oskrba - skrbnik za poseben primer - nedopustna podlaga pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - nedopusten nagib - stroški pogreba - nedopustne pritožbene novote
Pogodbo o preužitku je mogoče skleniti preko skrbnika. Gre za dvostransko odplačno razmerje, v katerem je lahko preužitkar oziroma prevzemnik obveznosti tudi tretja oseba, ne zahteva se sorodstveno razmerje med pogodbenimi strankami, kot tudi ne soglasje preužitkarjevih potomcev. Pogodbe o preužitku tako ne zaznamuje dednopravna vez, zato jo je v imenu in za račun pokojnega lahko sklenila njegova skrbnica.
Poslovna podlaga pogodbe o preužitku je zagotovitev dosmrtnega preživljanja v zameno za premoženje. Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana pogodba, saj se ob sklenitvi ne ve, kakšne in kolikšne bodo strankine medsebojne obveznosti. Smrt je le časovna razmejitev obveznosti. Aleatornost se ne nanaša na trenutek smrti, ki je v vsakem primeru nedoločljiv in to ne glede na bolezen preživljanca. Aleatornost oziroma njegova ocena se vedno nanaša na koristi in obveznosti, ki jih imata obe pogodbeni stranki (in ne le ena stranka) s sklenitvijo in katerih višina bi morala biti neznana ob sklenitvi pogodbe.
Pri (veljavni) pogodbi o preužitku je napačen pristop, da bi se za nazaj napravil obračun in primerjava pogodbenih obveznosti. Obračunski pristop ne pride v poštev, saj te pogodbe ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatve.
Pogodbo o preužitku je mogoče utemeljiti ne le z bodočo temveč tudi s preteklo že nudeno skrbjo in pomočjo. Obiskovanje zapustnika v domu, z nudenjem kakšnega priboljška ali z vožnjo okoli, pri čemer gre zgolj za običajno moralno dolžnost do staršev, ob tem, da se k temu toženec s pogodbo niti ni zavezal, ne predstavlja pretekle opravljene storitve, ki bi se na podlagi pogodbe le še formalizirala.
ZPP člen 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SZ člen 9, 111, 113, 116, 117. ZDen člen 64, 88, 88/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - tožba na ugotovitev solastninske pravice - prekoračitev tožbenega zahtevka (sojenje ultra petitum ali extra petitum) - kršitev načela dispozitivnosti - pomanjkljiv izrek sodbe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje - družbena lastnina - dobroverna lastniška posest - zahteva za denacionalizacijo - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - postopek za ureditev meje
Nepremičnini sta bili do uveljavitve Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju: SZ) dne 19. 10. 1991 družbena lastnina, na kateri je bilo priposestvovanje, v skladu z ustaljeno pravno teorijo in sodno prakso, izključeno. Z dnem uveljavitve SZ je postala lastnica družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš drugo tožeča stranka kot občina (111. in 113. člen SZ)
oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - materialni položaj - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Na tožečih strankah kot prosilcih za oprostitev plačila sodne takse je torej tako trditveno kot dokazno breme, da bi izkazali opravičene razloge, ki bi sodišču sploh omogočali sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks.
V dokaznem postopku je bilo z gotovostjo ugotovljeno, da obtoženec ni storil ničesar v smeri pridobitve obljubljenih dovoljenj, subvencij, dokumentacije, niti ni res, da bi bil sprožen postopek gradbenega nadzora ter izrečena globa, saj obtoženec takšnega namena niti ni imel. Zato je neoporečen zaključek sodišča prve stopnje, da obtoženec že od začetka posla, torej od sklenitve pogodbe z dne 5. 1. 2011, ni imel namena, da uresniči zgoraj obljubljene zaveze, ampak je od oškodovanca hotel izvabiti čim več denarja, sebi pa pridobiti čim večjo premoženjsko korist.
vrnitev v prejšnje stanje - popravni sklep - očitna pisna pomota - obrazložitev sklepa - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - vročanje
Napaka v obrazložitvi ne vpliva na izrek oziroma odločitev v izpodbijanem sklepu. Okoliščina, da je sodišče navedlo letnico 2020 namesto 2019, ne predstavlja utemeljenega pritožbenega razloga zoper odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za očitno pisno pomoto, ki jo lahko z izdajo popravnega sklepa kadarkoli sanira sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 14, 84, 84/2, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3.. OZ člen 86, 86/1.. ZPP člen 7, 212.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum
Tožnica je nezakonitost odpovedi utemeljevala tudi s trditvami o neobstoju ekonomskega razloga, kot razlogu za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jih sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo. V tretji pripravljalni vlogi je navedla, da si po njenem mnenju prva toženka napačno razlaga predložena poslovna poročila in podatke iz izkaza poslovnega izida za sporno obdobje, saj iz teh izhaja, da se je dobiček podjetij res nekoliko znižal, vendar so se pri obeh toženkah povečali prihodki od prodaje in je očitno, da poslovanje toženk ni upadlo, ampak se je povečalo. Tožnica je te navedbe podala pravočasno, v roku, ki ji ga je za odgovor na predložene listine in navedbe toženk na naroku za glavno obravnavo dodelilo sodišče prve stopnje. Z navedenimi trditvami je tožnica zadostila trditvenemu bremenu, ki ga ima v skladu z določbo 7. in 212. člena ZPP. Glede na to, da je po oceni pritožbenega sodišča tožnica podala zadostno in pravočasno trditveno podlago, s katero je utemeljevala nezakonitost izpodbijane odpovedi, je bilo v skladu z določbo drugega odstavka 84. člena ZDR- 1 dokazno breme, da dokaže obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, na prvi toženki, kot tožničinemu delodajalcu. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča o nezadostni trditveni podlagi tožnice napačno ni upoštevalo in posledično redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni presojalo po vsebini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042568
OZ člen 164, 167, 167/1, 168, 169, 358, 358-3, 358-5. ZPP člen 112, 337.
odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izgubljeni dohodek - neupravičen pripor - izguba zaposlitve - nastanek invalidnosti - premoženjsko prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - metoda valorizacije - pritožbene novote - neupoštevne navedbe - višina izgubljenega zaslužka - odmera povračila škode - pričakovani dobiček - dokazni standard verjetnosti - dohodek iz preteklih let - renta - izgubljeni dobiček (zaslužek) - nepravilna uporaba materialnega zakona - dokaz z izvedencem - neto plača - metoda rasti povprečnih neto plač - načelo popolne odškodnine - sprememba prvostopenjske odločitve - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Pritožba je utemeljena glede dosojene višine izgubljenega preteklega zaslužka za čas od novembra 1995 do decembra 2009 in za plačilo rente od 1. 1. 2010 do 23. 2. 2010.
Glede premoženjske škode mora odgovorna oseba skladno s 164. členom OZ vzpostaviti stanje, ki je bilo preden, je škoda nastala oziroma plačati denarno odškodnino, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. V primeru smrti, telesne okvare ali zdravja ima odškodnina praviloma obliko denarne rente, dosmrtne ali za določen čas (prvi odstavek 167. člena OZ). Oškodovanec ima pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega dobička. Škoda se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, če zakon ne določa drugače. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (168. člen OZ). Oškodovanec je upravičen do polne odškodnine: sodišče mu mora prisoditi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka (169. člen OZ).
Za upoštevanje načela popolne odškodnine je treba torej ugotoviti, kolikšne bi bile njegove plače v vtoževanem obdobju, če ne bi bilo škodnega dogodka. Sodišče je to prikrajšanje pravilno ugotavljalo z izvedenko ekonomske stroke, ki ji je naročilo izračun razlike med mesečnim revaloriziranim zneskom rasti neto plač v RS za plačo, ki bi jo novembra 1995 prejemal tožnik v znesku 95.000,00 SIT. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč mnenja nato pri odločanju ni uporabilo. Dokaz z izvedenkinim mnenjem je bil izveden. Pravdni stranki sta se o njenem mnenju v postopku izrekli. Glede izračuna dejanskega neto prikrajšanja tožnika (razlike med mesečnimi revaloriziranimi zneski, ki je novembra 1995 znašal 95.000,00 SIT, z mesečnim indeksom rasti neto plač v RS in mesečnimi dohodki tožnika v vtoževanem obdobju) nista imeli pripomb. Zato ga je pritožbeno sodišče zaradi pravilne uporabe materialnega prava uporabilo in v tem delu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.
nastanek težko nadomestljive škode - začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vznemirjanje lastninske pravice
Tožnikove želje, da bi na spornem zemljišču rasla trava in pa tožnikova nezmožnost vrednostno oceniti morebitno sanacijo (vrnitev v prejšnje stanje), hkrati pa nepodkrepljene domneve o namenu asfaltiranja spornega zemljišča, nikakor ne zadoščajo za sklepanje, da bo tožniku nastala težko nadomestljiva škoda. Kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, na podlagi teh trditev ni moč sklepati na verjetnost nastanka težko nadomestljive škode.
Višje sodišče je spregledalo specialno tarifno številko 7409 ZST-1 (7.4 Posebne takse v kazenskem postopku), ki določa 100,00 EUR sodne takse med ostalim tudi za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnice oziroma obtožnega predloga. Ker so po prvem odstavku 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, med katere spada tudi državno tožilstvo, je torej lahko omenjena taksna tarifa namenjena le primerom, ko obtožbo, ki je pozneje s sklepom zavržena, vložita zasebni tožilec ali subsidiarni tožilec.
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s Paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti, čeprav je cilj v obeh ugodno rešenih situacijah v tem, da bo stranka lahko uveljavljala svojo zahtevo po poplačilu obstoječe (pravnomočne) terjatve.
Celoviti dejanski substrat v izpodbijani sodbi vodi v sklep o zavržnosti ravnanja (in s tem nedopustnosti nagiba) obeh pogodbenih strank v škodo tožnice, ki ji prvi toženec dolguje judikatno terjatev. Ničnostna sankcija zato glede na okoliščine primera ni pretirana.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del - neobvezna izvedba naroka - priposestvovanje - lastniška posest - izvrševanje posesti - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - pravni naslov - zakonske domneve - odločanje na podlagi verjetnosti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine se praviloma odloča na podlagi stanja spisa in se narok opravi izjemoma, zato tega, zakaj naroka ni opravilo, sodišče ni dolžno posebej pojasnjevati v obrazložitvi sklepa.
Zgolj zatrjevana posest ne utemeljuje sklepa o priposestvovanju posameznega dela stavbe, saj mora biti posest lastniška (drugi odstavek 20. člena ZVEtL-1). Ker predlagateljica nima pravnega naslova, s katerim bi dokazala lastništvo spornega dela (ID znak X-939-12), je nepotrebno zasliševanje udeležencev zgolj glede izvrševanja posesti.
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče o predhodnih vprašanjih zaradi morebitnih spornih dejstev odloča po zakonskih domnevah oziroma po verjetnejši pravici (24. člen ZVEtL-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041411
OZ člen 39, 39/4, 86, 86/1. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.
slaba vera banke - načelo transparentnosti - nepoštenost - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - skrbnost dobrega strokovnjaka - konverzija - trenutek sklenitve pogodbe - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pogodba aleatorne narave - oderuška pogodba - dopustna podlaga - nemoralnost pogodbe - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke
Če na strani banke ne obstaja nevestno ravnanje, se ne bi moglo šteti, da v trenutku sklepanja pogodbe obstoji neravnotežje v pravicah in obveznostih na škodo potrošnika samo zato, ker se je tekom izvrševanja pogodbe spremenil devizni tečaj. Pogodbeni pogoj se zato ne bi mogel šteti za nepošten. Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
Etažna lastnina je v preteklosti nastajala zgolj na podlagi dejstva, da v stavbi obstaja več samostojnih funkcionalnih enot in z njihovo prodajo kupcem. Po sedanji ureditvi je sicer za njen nastanek potreben pravni posel ali sodna odločba in vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 107. člena SPZ), vendar pa novi zakon zatečenega stanja glede etažne lastnine ni ukinil. Za tako, sicer brez pravne podlage nastalo etažno lastnino, se je uveljavil izraz dejanska etažna lastnina.
Stavba ima več kot pet posameznih delov, tako da tožeča stranka tudi na podlagi 124. člena SPZ ni uspela z verjetnostjo izkazati svoje predkupne pravice in posledično verjetnosti terjatve.
nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - grajanje procesnih kršitev - grajanje procesnih napak
Ne drži niti navedba, da je neizvedbo dokazov na naroku tožena stranka argumentirano grajala; iz zapisnika naroka izhaja le, da je tožena stranka (v enem stavku) grajala neizvedbo dokazov (niti ni konkretizirala, katerih dokazov), ni pa podala kakršnekoli argumentacije; če je menila, da zapis v zapisniku naroka ne ustreza njenim navedbam (trdi, da je podala argumentirano grajo procesnih kršitev), pa bi to morala grajati takoj ob zaključku naroka, česar pa ni storila.
spor majhne vrednosti - plačilo telefonskih storitev - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - potrošnik - pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zakonske zamudne obresti - procesne obresti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Med obema obračunoma (po formuli tožnice in predlogu toženca) je minimalna razlika in z uporabo formule tožnice toženec tudi ni bil nesorazmerno prikrajšan oz. z odpovedjo (prekinitvijo) naročniškega razmerja ni prišel v občutno slabši položaj. Smiselno zatrjevano znatno neravnotežje, ki bi vplivalo na (ne)zakonitost povrnitve sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je toženec s sklenitvijo naročniške pogodbe prejel, ni podano in za nepoštene pogodbe pogoje ne gre.