DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042245
ZDR-1 člen 9, 129, 129/2, 222.. OZ člen 150, 153, 153/2, 153/3.. ZVZD-1 člen 19.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - dodatek na delovno dobo - nadurno delo - soprispevek oškodovanca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - pravična denarna odškodnina
V skladu s splošnim načelom omejitve avtonomije pogodbenih strank, kot ga določa drugi odstavek 9. člena ZDR-1, se s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, ne morejo pa se te pravice določiti manj ugodno, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba. Izjemoma se v primerih, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, pravice in obveznosti s kolektivno pogodbo lahko uredijo drugače, kot je določeno v ZDR-1. Med izjemami, ki omogočajo drugačno ureditev, kar lahko pomeni tudi za delavca manj ugodno ureditev, je tudi določba 222. člena ZDR-1, s tem da je v samem 222. členu ZDR-1 možnost takšne, drugačne ureditve omejena le na kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. Navedeno pa pomeni, da prehodna določba 222. člena ZDR-1 strankam kolektivne pogodbe dejavnosti omogoča, da se dogovorijo, da se dodatek za delovno dobo prizna le za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
S tem, ko je tožnik čistil ostružke v stružnici v času delovanja stroja, je vsekakor povečal verjetnost nastanka škodnega dogodka in je opustitev dolžne skrbnosti tožnika vplivala na nastanek škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba ovrednotiti nedopustno krivdno (neskrbno) ravnanje na obeh straneh, pri tem pa tehtati težo takega ravnanja (aktivnega oziroma pasivnega). Zaključilo je, da pravilna uporaba materialnega prava narekuje določitev tožnikovega soprispevka v deležu 40 %.
nastanek težko nadomestljive škode - začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vznemirjanje lastninske pravice
Tožnikove želje, da bi na spornem zemljišču rasla trava in pa tožnikova nezmožnost vrednostno oceniti morebitno sanacijo (vrnitev v prejšnje stanje), hkrati pa nepodkrepljene domneve o namenu asfaltiranja spornega zemljišča, nikakor ne zadoščajo za sklepanje, da bo tožniku nastala težko nadomestljiva škoda. Kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, na podlagi teh trditev ni moč sklepati na verjetnost nastanka težko nadomestljive škode.
Glede na to, da pritožnik ne pojasni, zakaj da ni pričakovati, da bi se v bodoče obdolženec ali pa oškodovanka še znašla v takšnih okoliščinah, v kakršnih naj bi bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, tudi ne more imeti posebne teže pritožbeni očitek češ, da je sodišče prve stopnje pozabilo upoštevati dejstvo, da naj bi bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje izvršeno v času močne vinjenosti obdolženca kot tudi oškodovanke.
spor majhne vrednosti - plačilo telefonskih storitev - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - potrošnik - pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zakonske zamudne obresti - procesne obresti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Med obema obračunoma (po formuli tožnice in predlogu toženca) je minimalna razlika in z uporabo formule tožnice toženec tudi ni bil nesorazmerno prikrajšan oz. z odpovedjo (prekinitvijo) naročniškega razmerja ni prišel v občutno slabši položaj. Smiselno zatrjevano znatno neravnotežje, ki bi vplivalo na (ne)zakonitost povrnitve sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je toženec s sklenitvijo naročniške pogodbe prejel, ni podano in za nepoštene pogodbe pogoje ne gre.
prekinitev nepravdnega postopka - napotitveni sklep - postopek za legalizacijo objekta - upravni postopek - aktivna legitimacija
Na vprašanje, ali je določen objekt mogoče legalizirati, je možno odgovoriti le v konkretnem postopku izdaje dovoljenja (torej v za to predvidenem upravnem in ne nepravdnem postopku).
„Zgolj“ solastnik takšnega postopka ne more uspešno sprožiti sam in to lahko storijo le vsi solastniki nepremičnine, na kateri stoji objekt, glede katerega naj bi tekel postopek legalizacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042568
OZ člen 164, 167, 167/1, 168, 169, 358, 358-3, 358-5. ZPP člen 112, 337.
odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izgubljeni dohodek - neupravičen pripor - izguba zaposlitve - nastanek invalidnosti - premoženjsko prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - metoda valorizacije - pritožbene novote - neupoštevne navedbe - višina izgubljenega zaslužka - odmera povračila škode - pričakovani dobiček - dokazni standard verjetnosti - dohodek iz preteklih let - renta - izgubljeni dobiček (zaslužek) - nepravilna uporaba materialnega zakona - dokaz z izvedencem - neto plača - metoda rasti povprečnih neto plač - načelo popolne odškodnine - sprememba prvostopenjske odločitve - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Pritožba je utemeljena glede dosojene višine izgubljenega preteklega zaslužka za čas od novembra 1995 do decembra 2009 in za plačilo rente od 1. 1. 2010 do 23. 2. 2010.
Glede premoženjske škode mora odgovorna oseba skladno s 164. členom OZ vzpostaviti stanje, ki je bilo preden, je škoda nastala oziroma plačati denarno odškodnino, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. V primeru smrti, telesne okvare ali zdravja ima odškodnina praviloma obliko denarne rente, dosmrtne ali za določen čas (prvi odstavek 167. člena OZ). Oškodovanec ima pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega dobička. Škoda se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, če zakon ne določa drugače. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (168. člen OZ). Oškodovanec je upravičen do polne odškodnine: sodišče mu mora prisoditi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka (169. člen OZ).
Za upoštevanje načela popolne odškodnine je treba torej ugotoviti, kolikšne bi bile njegove plače v vtoževanem obdobju, če ne bi bilo škodnega dogodka. Sodišče je to prikrajšanje pravilno ugotavljalo z izvedenko ekonomske stroke, ki ji je naročilo izračun razlike med mesečnim revaloriziranim zneskom rasti neto plač v RS za plačo, ki bi jo novembra 1995 prejemal tožnik v znesku 95.000,00 SIT. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč mnenja nato pri odločanju ni uporabilo. Dokaz z izvedenkinim mnenjem je bil izveden. Pravdni stranki sta se o njenem mnenju v postopku izrekli. Glede izračuna dejanskega neto prikrajšanja tožnika (razlike med mesečnimi revaloriziranimi zneski, ki je novembra 1995 znašal 95.000,00 SIT, z mesečnim indeksom rasti neto plač v RS in mesečnimi dohodki tožnika v vtoževanem obdobju) nista imeli pripomb. Zato ga je pritožbeno sodišče zaradi pravilne uporabe materialnega prava uporabilo in v tem delu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s Paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti, čeprav je cilj v obeh ugodno rešenih situacijah v tem, da bo stranka lahko uveljavljala svojo zahtevo po poplačilu obstoječe (pravnomočne) terjatve.
Celoviti dejanski substrat v izpodbijani sodbi vodi v sklep o zavržnosti ravnanja (in s tem nedopustnosti nagiba) obeh pogodbenih strank v škodo tožnice, ki ji prvi toženec dolguje judikatno terjatev. Ničnostna sankcija zato glede na okoliščine primera ni pretirana.
zastaranje kazenskega pregona - tek materialnih rokov - kršitev temeljnih pravic delavcev - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vendar pa iz obrazložitve k sprejetju citirane zakonske določbe izhaja, da je bil namen predloga ta, da v času epidemije ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank, s tem pa se posameznikom omogoča, da v obdobju epidemije prvenstveno poskrbijo za svoje zdravje in da zaradi poteka rokov z namenom, da ujamejo prekluzivne roke za uveljavljanje pravic, ne bi širili virusne okužbe. Po navedenem je na podlagi namenske in sistematske razlage prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ in tudi na podlagi navedene obrazložitve Vlade Republike Slovenije k sprejetju ZZUSUDJZ jasno, da je kljub splošnemu izrazu ″roki″, v prvem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ, zakonodajalec v tem členu opredelil zgolj roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, torej procesne roke, ne pa roke za ukrepanje državnih organov. Ker pa je z določbo prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ integralno povezana tudi določba 2. odstavka istega člena, da roki tečejo v sodnih postopkih, ki se obravnavajo nujno, pritožbeno sodišče zaključuje, da je ZZUSUDJZ v 3. členu opredelil samo procesne, ne pa tudi materialne roke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041411
OZ člen 39, 39/4, 86, 86/1. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.
slaba vera banke - načelo transparentnosti - nepoštenost - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - skrbnost dobrega strokovnjaka - konverzija - trenutek sklenitve pogodbe - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pogodba aleatorne narave - oderuška pogodba - dopustna podlaga - nemoralnost pogodbe - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke
Če na strani banke ne obstaja nevestno ravnanje, se ne bi moglo šteti, da v trenutku sklepanja pogodbe obstoji neravnotežje v pravicah in obveznostih na škodo potrošnika samo zato, ker se je tekom izvrševanja pogodbe spremenil devizni tečaj. Pogodbeni pogoj se zato ne bi mogel šteti za nepošten. Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
višina preživnine za mladoletnega otroka - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki - rojstvo otroka
V skladu s 34. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. V tej določbi zapisana pravna norma (pravilo) ne spreminja pravil o časovnih mejah pravnomočnosti, temveč le pogoj, ki do dopušča. Namesto pogoja "brez svoje krivde" je določena "korist" določno opredeljenih subjektov. Sodišča lahko torej tudi v postopkih, kot je predmetni, dopustijo le trditve o takšnih dejstvih, ki so nastala najkasneje do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041781
OZ člen 131, 131/1, 150, 153, 179.. ZDR-1 člen 179.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Stvar je nevarna, če je njena uporaba povezana s povečanim tveganjem. Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik (150. člen OZ), torej toženka. Njene pritožbene navedbe o (delni) oprostitvi odgovornosti (153. člen OZ) niso utemeljene, saj iz tožbenih navedb, ki se štejejo za priznane, ne izhaja, da bi tožnica kakorkoli prispevala k nastanku škode. Toženka za škodo odgovarja ne le objektivno, ampak tudi krivdno (prvi odstavek 131. člena OZ), saj je stroj slabo vzdrževala, kar je vplivalo na njegovo delovanje, delavcev za varno delo ni izobrazila niti jim ni zagotovila ustreznih zaščitnih sredstev.
oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - materialni položaj - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Na tožečih strankah kot prosilcih za oprostitev plačila sodne takse je torej tako trditveno kot dokazno breme, da bi izkazali opravičene razloge, ki bi sodišču sploh omogočali sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks.
OZ člen 153, 153/1, 153/2. ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost delodajalca - tožba Zavoda za zdravstveno zavarovanje - nezgoda pri delu - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - vzrok nezgode - objektivna odgovornost - vzročna zveza - izključitev vzročne zveze - nepričakovan dogodek - podjemnik - servisiranje - navodila proizvajalca - očitek protispisnosti - pomanjkanje razlogov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženec odkrivanje težave z delovanjem prepustil serviserju in proizvajalcu, ki sta bila oba nesporno usposobljena za ravnanje s komoro, pritožnica z golim očitanjem tožencu, da je na opisan način deloval v smeri popravila svoje delovne opreme, ne more uspeti.
odškodninska odgovornost države - izpolnjevanje vojaške obveznosti - vojaško strokovno usposabljanje - poškodba vojaka med vojaško vadbo - poškodba sluha - okvara sluha zaradi zvočnega udara med streljanjem - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševna bolezen - I. kategorija invalidnosti - delovna nezmožnost - psihiatrično zdravljenje - premoženjska škoda - mesečna renta - tek zakonskih zamudnih obresti
Pri tožniku je diagnosticirana nediferencirana shizofrenija in postshizofrenska depresija, pri čemer so njegove psihične težave nedvomno posledica akutne poškodbe sluha. Stalno šumenje v ušesu, ki je bilo posledica fizične poškodbe, je povzročilo duševno bolezen. Depresivna reakcija na poškodbo se je prelevila v trajno, od realnega dogajanja odmaknjeno doživljanje, kar je povzročilo shizofrensko klinično sliko.
Mesečna renta kot oblika povrnitve materialne škode, z odškodnino za povzročeno nematerialno škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nima nikakršne zveze, ti dve vrsti odškodnine se ne izključujeta. Gre za samostojni vrsti odškodnin in ne moreta predstavljati neupravičene obogatitve tožnika.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 364, 364/1, 371, 371/10, 385.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - ugovor proti načrtu razdelitve - zavrženje ugovora
Pritožnik nima procesne legitimacije upnika. To pa nadalje pomeni, da tudi nima procesne legitimacije za vložitev ugovora proti načrtu razdelitve. Zato njegov ugovor ni dopusten in ga je potrebno zavreči, ne zavrniti. Taki osebi, ki je upnik stroškov stečajnega postopka, je pravno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ne pa v stečajnem postopku.
V dokaznem postopku je bilo z gotovostjo ugotovljeno, da obtoženec ni storil ničesar v smeri pridobitve obljubljenih dovoljenj, subvencij, dokumentacije, niti ni res, da bi bil sprožen postopek gradbenega nadzora ter izrečena globa, saj obtoženec takšnega namena niti ni imel. Zato je neoporečen zaključek sodišča prve stopnje, da obtoženec že od začetka posla, torej od sklenitve pogodbe z dne 5. 1. 2011, ni imel namena, da uresniči zgoraj obljubljene zaveze, ampak je od oškodovanca hotel izvabiti čim več denarja, sebi pa pridobiti čim večjo premoženjsko korist.
ZDR-1 člen 14, 84, 84/2, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3.. OZ člen 86, 86/1.. ZPP člen 7, 212.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum
Tožnica je nezakonitost odpovedi utemeljevala tudi s trditvami o neobstoju ekonomskega razloga, kot razlogu za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jih sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo. V tretji pripravljalni vlogi je navedla, da si po njenem mnenju prva toženka napačno razlaga predložena poslovna poročila in podatke iz izkaza poslovnega izida za sporno obdobje, saj iz teh izhaja, da se je dobiček podjetij res nekoliko znižal, vendar so se pri obeh toženkah povečali prihodki od prodaje in je očitno, da poslovanje toženk ni upadlo, ampak se je povečalo. Tožnica je te navedbe podala pravočasno, v roku, ki ji ga je za odgovor na predložene listine in navedbe toženk na naroku za glavno obravnavo dodelilo sodišče prve stopnje. Z navedenimi trditvami je tožnica zadostila trditvenemu bremenu, ki ga ima v skladu z določbo 7. in 212. člena ZPP. Glede na to, da je po oceni pritožbenega sodišča tožnica podala zadostno in pravočasno trditveno podlago, s katero je utemeljevala nezakonitost izpodbijane odpovedi, je bilo v skladu z določbo drugega odstavka 84. člena ZDR- 1 dokazno breme, da dokaže obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, na prvi toženki, kot tožničinemu delodajalcu. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča o nezadostni trditveni podlagi tožnice napačno ni upoštevalo in posledično redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni presojalo po vsebini.
zavarovalna pogodba - zavarovanje ao plus - denarna renta - zastaranje - pretrganje zastaranja - kdaj začne teči zastaranje - sprememba tožbe - identično dejansko stanje
Prepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da so odškodninski zahtevki (terjatve), ki jih je tožnik v postopku (in sicer v vlogi z dne 29. 11. 2012) postavil (uveljavljal) iz naslova zavarovanja obveznega avtomobilskega zavarovanja tovornega in priklopnega vozila, zastarali.
utemeljen sum - podaljšanje pripora po pravnomočnosti obtožnice - nova dejstva
Pretežni del pritožbenih navedb je namenjen izpodbijanju zaključka sodišča prve stopnje o danosti utemeljenega suma storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja. Danost tega temeljnega pogoja za podaljšanje oziroma odreditev pripora je sodišče prve stopnje utemeljilo z dejstvom, da je bil utemeljen sum formalno dognan s pravnomočnostjo obtožnice in da se sodišče po nastopu pravnomočnosti obtožnice ni soočalo z novimi dejstvi ali okoliščinami, ki bi formalno dognan utemeljen sum kakorkoli ovrgli ali morebiti omajali. Takšnih novot tudi pritožnik ne navaja, zaradi česar ne more biti uspešen v izpodbijanju zaključka o tem, da je podan utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, ki je torej predmet pravnomočne obtožnice.