plača – zakonske zamudne obresti – občasna terjatev – glavna terjatev – zastaranje – zastaralni rok
Ker je glavna terjatev zaradi izpolnitve prenehala, so postale zakonske zamudne obresti glavna terjatev, ki ima še vedno naravo občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok.
spor majhne vrednosti - prekluzija - seznam poklicev - materialno pravo
Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker je pri odločitvi upoštevalo seznam poklicev (ki je sestavni del zavarovalne police), saj je le na podlagi seznama poklicev lahko ugotovilo, v kateri nevarnostni razred spada zavarovanec, in na podlagi tega, do kolikšne dnevne odškodnine je tožnik upravičen.
ZVCP člen 110, 110/5, 221. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost lastnika motornega vozila - stroški lisičenja vozila- odgovornost za drugega -
Vzpostavitev obligacijskega razmerja iz naslova povrnitve škode je lahko urejena samo z zakonom. Ker je Odlok navedeno vprašanje rešil izven subsidiarne odgovornosti lastnika vozila v smislu 5. odst. 110. čl. ZVCP, tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na lastništvo vozila s strani tožene stranke.
izredno pravno sredstvo - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - načelo varstva pravic strank in javne koristi
Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva pričetka dela na drugem ustreznem delu dalje.
Če je bilo o tožnikovi pravici že odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo toženca, pa toženec prejme laično vlogo tožnika, ki se nanaša na to pravico, toženec takšne vloge ne sme obravnavati kot nove vloge in je ob nespremenjenem pravnem in dejanskem stanju zavreči, ampak mora s stranko najprej razčistiti, ali ta vloga predstavlja izredno pravno sredstvo.
ZPP člen 274. ZPIZ-1 člen 253, 253/2. ZPIZVZ člen 6, 7, 9, 19, 22. MSVN člen 7. MSVN Priloga E člen 1, 2, 3.
invalidska pokojnina - pravnomočna odločba - bivši vojaški zavarovanec
Ker je bilo o invalidski (vojaški) pokojnini po ZPIZVZ že pravnomočno razsojeno, je sodišče prve stopnje tožbo v delu, kjer tožnik zahteva ponovno odmero invalidske (vojaške) pokojnine po ZPIZVZ, utemeljeno zavrglo.
Tožnik na podlagi določb MSVN ne more uveljaviti pokojnine, saj določbe MSVN niso neposredno uporabljive in prestavljajo le podlago za sprejetje mednarodnih sporazumov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - direktni naklep - poseben motiv
Čas nastanka terjatev je za uresničitev zakonskega dejanskega stanja kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem odstavku 234. člena KZ bistvenega pomena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - potreba po delu
Ker je tožena stranka zaposlovala nove delavce, sicer za določen čas in krajše časovno obdobje, vendar večkrat zaporedoma, in ker je za tožnico imela na razpolago drugo delo (ki ji ga je le ustno ponudila), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri določitvi višine odpravnine je treba upoštevati delovnopravno kontinuiteto in sicer delovno dobo tožnika pri toženi stranki (delodajalcu prevzemniku) in pri družbi, od katere je bil tožnik prevzet (delodajalcu prenosniku).
Četudi v trenutku odločanja sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe dolžnik ne bi izpolnjeval pogojev za sprejetje sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe, to ne pomeni, da se pogoji za sprejem takšnega skupščinskega sklepa ne bi mogli steči že v naslednjem trenutku kot posledica sprememb v lastniški strukturi dolžnika, kot na primer v primeru uspešne prevzemne ponudbe. Izdaja začasne odredbe s predlagano vsebino bi tako lahko dolžniku onemogočila sprejetje povsem zakonitega skupščinskega sklepa. Zato predlagana splošna prepoved sprejetja sklepa skupščine o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe vsekakor presega namen zavarovanja z začasno odredbo.
Upnik je pridobil zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ki se pridobi na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe z vpisom v javno knjigo, kar pomeni, da sme hipotekarni upnik zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine na način, ki je predviden z zakonom. Dolžnik v pravdnem postopku ni uspel dokazati, da bi pridobljena zastavna pravica prenehala veljati, zato je upnik upravičen svojo terjatev poplačati iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin. Zakonec dolžnika, ki ni poskrbel za vpis svoje pravice iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je zato vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca – dolžnika, pa v izvršbi na to nepremičnino ne more uspešno izločiti svojega deleža na tem premoženju in torej ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitev, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se namreč lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno pravico (hipoteko) na nepremičnini, to pa je upnik v tej zadevi. Tega ne more spremeniti niti pravnomočna sodba, na katero se sklicuje tretja, s katero je ugotovljen njen solastniški delež na predmetnih nepremičninah, saj gre za sodbo, ki je bila izdana po nastanku zastavne pravice in izvršilnega naslova v predmetni zadevi in o čemer je bilo tudi že pravnomočno odločeno z zavrnitvijo ugovora tretje in njenega predloga za odlog izvršbe. Sklicevanje na zakonito predkupno pravico je zato nedopustno.
pogodbena kazen - podjemna pogodba - prevzem del - zamuda z izpolnitvijo - trajanje zamude z izpolnitvijo - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - prekluzija - stroški za predpravdno izvedensko mnenje - pravdni stroški
Čim je tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) izbrala kot sankcijo za kršitev pogodbenih obveznosti dokončanje del na stroške tožeče stranke (tožene po nasprotni tožbi), le-ta po poteku roka, ki ji jo je za izvršitev del določila naročnica, ni bila teh del več upravičena izvajati, s tem pa po poteku tega roka tudi ni bila več v zamudi z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti. V tej smeri se izkaže kot pravilno stališče pritožnice, da zamuda z izpolnitvijo ne more trajati neskončno.
pobot v pravdi - pogoji za pobot - zastaranje terjatve
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da zaradi zastaranja terjatve drugotožene stranke ni bilo pogojev za pobot, kajti po 314. členu OZ se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni zastarala. To sicer drži, vendar pa sodišče po uradni dolžnosti ne more ugotavljati ali je terjatev zastarana kot je to storilo v tej zadevi. Zastaranje terjatve sodišče ugotavlja le na ugovor stranke, tega pa tožeča stranka ni podala (primerjaj 2. odst. 314. člena OZ).
vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoj za zasedbo delovnega mesta – izobrazba – strokovni izpit
Za zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja je v 6. odst. 109. člena ZOFVI določen samostojni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer se takšna pogodba o zaposlitvi sklene za dobo največ enega leta s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in če je zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Citirana določba ZOFVI se nanaša tako na zahtevane izobrazbene pogoje kot na strokovni izpit, ki je pogoj za opravljanje dela strokovnega delavca v javnem vrtcu oziroma šoli.
načelo sočasnosti izpolnitve - ugovor neizpolnjene pogodbe
Stranka je dolžna postaviti ugovor neizpolnjene pogodbe, nasprotno stranko pozvati, naj sočasno izpolni svojo obveznost in podobno. Zgolj molčeče zadrževanje lastne izpolnitve ne pomeni, da stranka ugovarja, marveč jo zaradi tega doleti celo zamuda.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - nepogodbena odškodninska odgovornost - prometna nesreča v tujini - škodljiva posledica
Čeprav trpi tožnik nepremoženjsko škodo na območju Republike Slovenije, slovensko sodišče ni pristojno, ker je do škodnega delovanja prišlo na območju Republike Hrvaške.
Pri tožnici je glede na ugotovljene zdravstvene težave utemeljena razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, saj ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela.
Za obveznost plačila pogodbene kazni mora biti s pravnomočno odločbo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, ne zadošča, da je v primeru prenehanja delovnega razmerja sprožen sodni spor, ki se konča s sodno poravnavo. Ker se stranki v sodni poravnavi nista dogovorili za plačilo pogodbene kazni in ker nista ugotovili, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni ni utemeljen.
ZZZDR člen 187, 190, 211, 187, 190, 211. ZOR člen 210, 754, 210, 754.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - dolžnost dati račun - pogodba o naročilu (nalog)
Razmerje dedičev denacionalizacijskega upravičenca in skrbnika denacionaliziranega premoženja po prenehanju skrbništva se presoja na podlagi pravil pogodbe o naročilu (nalogu).
ZPIZ člen 270, 270/1, 270/3. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 24f. Temeljni zakon o osebnem dohodku (1966) člen 2, 3.
Ker je tožnik pravico do (predčasne) pokojnine uveljavil v času veljave novele Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri se za odmero pokojninske osnove detaširanih delavcev vzame zavarovalna osnova, od katere so bili plačani prispevki, je bila njegova pokojninska osnova za obdobje od 1996 do 1972 z vmesnimi prekinitvami, ko je delal v tujini, pravilno oblikovana z višinami osnove, od katerih so bili plačani prispevki, ne pa z njegovimi dejanskimi deviznimi prejemki.