ZDR člen 4, 35, 84, 84/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 246.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – mnenje sindikata
Zgolj zato ker tožena stranka pred podajo odpovedi ni počakala na iztek osemdnevnega roka, v katerem lahko sindikat poda svoje mnenje, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
izvršba - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - poziv za izpolnitev obveznosti - izstavitev računa - pogodbeno razmerje - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - uporabnina
V kolikor stranka – uporabnik prostora – z investicijami poveča njegovo vrednost, je lastnik tisti, ki ima lahko od teh investicij koristi. In za to, da je mogoče ugoditi zahtevku iz naslova neupravičene pridobitve, mora biti izkazano tako prikrajšanje na eni strani kot tudi okoriščanje na drugi (1. odst. 190. čl. OZ).
Iz pooblastila za zastopanje ni bilo razvidno, da je pooblaščenec odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, zaradi česar je sodišče tožnika s sklepom pozvalo, naj imenuje pooblaščenca v skladu s 3. odst. 87. čl. ZPP oziroma poda izjavo, da se bo zastopal sam. Ker tožnik kljub opozorilu na posledice tega ni storil, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
ZDR člen 137, 137/3. ZZVZZ člen 31. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo plače – zadržanost od dela – plača
Četudi je delodajalec tožnici izplačeval prenizko nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela, tožnica razlike ne more uveljavljati zoper toženca – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
OZ člen 462, 462/1, 464, 464/1, 468, 468/1, 468/2.
skrite napake stvari - jamčevalni zahtevek - pravočasnost grajanja napake - škoda zaradi zaupanja - odgovornost prodajalca - pravočasno obvestilo o napaki
Za uspešno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za škodo zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake, med drugim tudi pravočasno obvestilo o napaki. In ker je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da tožeča stranka ni pravočasno obvestila tožene stranke o skriti napaki na surovini (1. odst. 462. čl. OZ), tudi njen odškodninski zahtevek po 2. odst. 468. čl. OZ ni utemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
ZPP člen 318. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3.
zamudna sodba - odpoved najemne pogodbe - opomin
Za odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja mora tožeča stranka zatrjevati, da je z opominom toženo stranko opozorila na kršitev in v roku, ki ni bil krajši od 15 dni, zahtevala da na določen način odpravi odpovedni razlog.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – sindikalni zaupnik
Tožnik kot sindikalni zaupnik ni užival absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je bilo to varstvo omejeno na ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Ker je kršil pravilo, da je o izrabi ur za sindikalno dejavnost dolžan obvestiti toženo stranko, in ker je z dela izostal brez pojasnila, je tožena stranka, ki je imela posledično težave pri zagotavljanju zadostnega števila delavcev v posamezni izmeni, utemeljeno podala redno odpoved iz krivdnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Prisotnost delavca na delu v skladu z rednim delovnim razporedom je ena bistvenih obveznosti delavca, ki je pogoj za uresničitev pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi s strani obeh pogodbenih strank. Čeprav ZDR ne določa števila dni neupravičene odsotnosti z dela kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je samovoljna odsotnost z dela tožnika, ki je trajala dva tedna in pol, v pogojih zahtev delovnega procesa pri toženi stranki takšna kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kupec in lastnik prodajalne sta odgovorna po enakih delih, če se kupec poškoduje na izpostavljeni nenaloženi, neoznačeni paleti, ki stoji delno na prodajni površini.
odškodnina – poškodba pri delu – kolektivno nezgodno zavarovanje – valorizacija
Pri odločanju o zahtevku za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel na delu, je treba upoštevati izplačila, ki jih je iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja prejel s strani zavarovalnice, in sicer revalorizirana na dan sojenja, saj je bila zavarovalna premija poravnana iz sredstev delodajalca.
vknjižba služnostne pravice - služnostna pogodba - prestavitev služnosti
Kadar služnostni zavezanec na služnostni trasi zgradi objekt, služnostni upravičenec praviloma ne more zahtevati odstranitev objekta, ampak le ustanovitev služnostne trase na drugem kraju, ob pogoju, da je tako določena trasa še vedno koristna za gospodujoče zemljišče in da se služeče zemljišče čim manj obremeni.
nepravdni postopek - razdružitev solastnega premoženja
Namen nepravdnega postopka za razdružitev solastnega premoženja je v tem, da se dokončno uredijo razmerja med solastniki, ne pa, da se ustvarjajo nove pravde. Zato si mora sodišče prizadevati, da se čimbolj približa volji solastnikov in ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju odločiti v skladu z V. odst. 70. čl. SPZ.
ZFPPIPP člen 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3.
prekinitev izvršilnega postopka - osebni stečaj dolžnika - izterjava nadomestne preživnine - subrogacija - Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije
Za izterjavo (prednostne) terjatve iz naslova zakonite preživnine se ne uporabljajo določbe ZFPPIPP iz poglavja o vplivu postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja, ki urejajo nedovoljenost izvršbe in zavarovanja (131. člen) ter prekinitev postopka izvršbe in zavarovanja (132. člen).
ZJSRS v prvem odstavku 28. člena določa, da terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravice, zagotovljenih po predmetnem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu. S prehodom terjatve na sklad vstopi le-ta v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov (drugi odstavek 28. člena ZJSRS).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – poslovni razlog – komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo
Zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samostojno pravno varstvo ni predvideno, ampak se presoja v individualnem delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedeno, da obstaja podlaga za odpoved iz poslovnega razloga (in ne iz razloga invalidnosti), ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, saj iz odpovedi in iz celotnega postopka pred komisijo izhaja, da je tožena stranka podala odpoved, ker tožniku ni mogla zagotoviti ustreznega dela po odločbi o ugotovljeni invalidnosti III. kategorije.
Kot direktor tožene stranke in odredbodajalec je imel tožnik v družbi poseben položaj, ki mi je omogočal, da si odredi nižje izplačilo plače. Takšno ravnanje, ki ga je s konkludentnimi ravnanji potrjeval več let, dokazuje namen oziroma je mogoče šteti kot izjavo, da izpolnitve obveznosti tožene stranke, da mu izplača višjo plačo, ne da go zahteval. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad prejetimi zneski ni utemeljen.
Napake, ko je pisanje vloženo pri nepristojnem sodišču, ni mogoče opredeliti kot očitne pomote, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi.
status zavarovanca - podlaga zavarovanja - brezposelna oseba - delovno razmerje - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je bil v spornem obdobju (po prenehanju delovnega razmerja) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot brezposelna oseba. V to razmerje ni mogoče poseči za nazaj, tako da bi se po tem, ko je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, tožniku kot podlaga zavarovanja priznalo delovno razmerje.
ZJU člen 22, 22/3, 74, 75, 75/1. ZObr člen 88, 88/1, 100.a, 100.a/1.
javni uslužbenec – vojak – sankcija v primeru nezakonitosti – razveljavitev odločbe delodajalca – pristojnost za odločanje
Za odločanje o sankcijah v primeru nezakonitosti (konkretno o razveljavitvi odločbe tožene stranke, ki jo je izdal nepristojni organ) je za delavce na obrambnem področju pristojna oseba, ki je pristojna za odločanje o ugovoru zoper odločitev o posamični pravici iz delovnega razmerja (minister oziroma od njega pooblaščena oseba) in ne Komisija Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, saj 213. čl. ZPP določa, da dokazovanje obsega samo dejstva, ki so pomembna za odločitev. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča sodišče.