povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - prometna nesreča - trajnejša življenjska skupnost - odškodninska odgovornost - deljena odgovornost
Pokojni je najmanj šest mesecev pred smrtjo živel v trajnejši življenjski skupnosti s tožnico, materjo in njenim možem, potem ko se je s svojo zakonsko partnerko razšel, že pred tem pa zaradi skrajno skrhanih odnosov z njo svojo dejansko življenjsko skupnost videl v svoji prvotni družini. Zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo – tretji odstavek 180. člena OZ, ki daje tožnici pravico do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata.
Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-l-356/02 z dne 23.9.2004, ki je posegla v materijo ZDavP v smislu splošnega akta, nima neposrednih učinkov na konkretni upravni akt, s katerim je bila odmerjena obveznost tožeče stranke. Odmerna odločba tožene stranke je z izdajo ustavne odločbe tako zgolj izgubila zakonsko podlago, zaradi česar je postala nezakonita. Nezakonitost odmerne odločbe pa je mogoče odpraviti le v upravnem postopku. Slednji tako predstavlja edino pot, ki jo ima stranka na voljo, da doseže spremembo odmerne odločitve ter posledično vrnitev neutemeljeno plačanih zamudnih obresti (na obogatitveni podlagi).
nadomestna vročitev sodnega pisanja – podpis vročilnice – zapis razmerja do naslovnika
Če prejemnik ni naslovnik pošiljke, mora poleg podpisa napisati še razmerje do naslovnika. V primeru nadomestne vročitve tako na vročilnici ni navedeno, v kakšnem razmerju do obdolženca je oseba, ki je pošiljko prejela. Vendar zgolj zaradi morebitne kršitve 24. člena splošnih pogojev nadomestna vročitev še ni nezakonita. Kot takšna bi se izkazala, če bi bila pošiljka nadomestno vročena osebi, ki ne more biti prejemnik po I. odst. 119. člena ZKP. Takšnih okoliščin pa obdolženec pritožbeno ni zatrjeval, nasprotno, iz njegove pritožbe je razvidno, da mu je bila sodba o kaznovalnem nalogu v vsakem primeru predana pravočasno in z ničemer ni bila okrnjena njegova pravica do vložitve učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo sodišča prve stopnje.
Pri odmeri višine odškodnine je ustrezno upoštevana tudi jakost oziroma porast jakosti hrupa v okviru obdobja, za katerega tožeče stranke, ob uveljavljenemu zastaranju, upravičeno uveljavljajo odškodnino (od 18. 1. 2004 do 30. 10. 2008).
Višina odmerjene odškodnine ustrezno odraža tudi objektivne okoliščine na strani tožečih strank, ki so bile dnevno od doma zaradi službenih oziroma šolskih ter kasneje študijskih obveznosti odsotne okoli 8 ur, sicer pa niso imele možnosti za umik v mirnejše okolje.
neveljavnost pravnega posla - ničnost - izpodbojnost - skupno premoženje
Stranka je tista, ki lahko izpodbija pogodbo, kot zainteresirana oseba in to v določenem roku, če gre za izpodbojnost pa oblikovalni zahtevek na razveljavitev pogodbe. Če tega stranka ne stori, sodišče zahtevku na ugotovitev neveljavnosti pogodbe ne more ugoditi, tudi če ugotovi, da so podani razlogi za izpodbojnost, ker ni postavljen ustrezen oblikovalni zahtevek na razveljavitev.
sodna taksa – taksa za pritožbo – izpolnitev taksne obveznosti – plačilo sodne takse po delih
Sodne takse sicer res ni plačala tožena stranka sama, temveč so jo plačali štirje člani tožene stranke – M.J., S.T., S.T. in J.G., in sicer tako, da je vsak od njih plačal po 831,25 EUR. Ker je bila sodna taksa za pritožbo plačana na račun, z referenco in namenom plačila, kot je bilo navedeno v opominu za plačilo sodne takse ter ker je bila tudi plačana znotraj 15-dnevnega roka, je tožena stranka svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila.
sodba na podlagi odpovedi – vročanje odvetniku – odpoved pooblastila – preklic pooblastila – učinek preklica pooblastila
Ker se mora odpoved oziroma preklic pooblastila po 2. odstavku 99. člena ZPP naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek bodisi pisno bodisi ustno na zapisnik, sledi logičen zaključek, da preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje v razmerju do sodišča od dneva, ko je sodišče z njim seznanjeno.
Če je sodišče nepravilno presodilo dejstveni substrat tožeče stranke ali tožeči stranki ni dalo možnosti, da ga dopolni, gre za vprašanje kršitve postopka, ki je lahko bistvena, vendar v pritožbenem postopku upoštevna le, če jo stranka uveljavlja.
ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZPP člen 98, 108, 108/2, 318. ZDR člen 86, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3.
zamudna sodba - odgovor na tožbo- nepopolna vloga - odvetnik - pooblastilo za zastopanje - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker tožena stranka k odgovoru na tožbo, ki ga je predložila po pooblaščencu, ni predložila pooblastila za zastopanje.
sprememba tožbe – smotrnost spremembe tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – sprememba identitete zahtevka – delni umik tožbe – pravni interes za pritožbo – zavrženje tožbe
Dovolitev spremembe tožbe je smotrna vselej, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se s tem tekoča pravda ne obremeni preveč.
Toženi stranki je pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o (delnem) zavrženju tožbe treba priznati, saj zavrženje tožbe ne varuje pred njeno ponovno vložitvijo, poleg tega pa ima tožena stranka, ko se je enkrat spustila v obravnavanje glavne stvari, upravičen interes, da sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka proti njej.
ZP-1 člen 22, 22/3, 52, 52/2, 52/2-5, 202a, 202a/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – hitri postopek
Po uveljavitvi ZP-1E je v 5. alinei 2. odstavka 52. člena določeno, da je hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, izključen le za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.
Predmet presoje v tem postopku je le pravilnost seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu prekrška kot vozniku motornega vozila, ter presoja, ali je v zakonsko določenem času dosegel 18 kazenskih točk.
Če tožnik tožbo umakne takoj po delni izpolnitvi zahtevka, lahko zahteva od toženca povrnitev pravdnih stroškov, in sicer v obsegu, ki bi jih bil upravičen dobiti po 2. odstavku 154. člena ZPP. Če toženec med postopkom izpolni zahtevek, se šteje, da je spor v celoti izgubil, zato ima tožnik pravico do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih do trenutka izpolnitve obveznosti (smiselno 1. odstavek 154. člena ZPP).
ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-5. ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – sprememba delodajalca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Iz doslej zbranih podatkov ni mogoče zaključiti, da je šlo za trajen prehod delavk k prvotoženi stranki, ampak ravno nasprotno – da je šlo za začasni prehod in da imajo tožnice pravico do vrnitve k drugotoženi stranki glede na to, da je pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do transferja delavcev po pogodbi o izvajanju storitev čiščenja, sklenjen za določen čas. Iz tega razloga verjetno niso bili izpolnjeni pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnica s strani prvotožene stranke, ampak pogoji za ponovni prehod tožnic v delovno razmerje k drugotoženi stranki. Ker s tem terjatev zoper prvotoženo stranko (ki je tožnicam podala redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kljub temu da bi šlo za začasen prevzem in da bi se imele tožnice pravico vrniti k drugotoženi stranki) v tej fazi postopka še ni verjetno izkazana, ni pogojev za izdajo začasne odredbe za obračun in izplačilo minimalne plače do končanega sodnega postopka.
Ker tožnica ni dala nikakršne izjave ali soglasja k prenehanju delovnega razmerja in ji je le-to prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in torej ne po njeni volji, ima kljub temu, da se je odpovedala posebnemu varstvu delovnega invalida pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do povečanja delne invalidske pokojnine.
Statut Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 49, 49/1, 54. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 43, 43/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80. ZPIZ člen 51.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - detaširani delavci
Ker tožnik ni navedel in tudi ni predložil nobenih dokazov, da je delo preko polnega časa v spornem obdobju od 1966 do 1989 opravljal kot poseben delovni pogoj, da je šlo za izjemno, nujno, nepredvideno in kratkotrajno delo, mu plače za delo preko polnega delovnega čas ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
Tožniku se za čas, ko je bil napoten na delo v tujino in je v tem času ostal v zavarovanju pri toženi stranki, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, temveč le plača, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZZK-1 člen 40, 243, 243/1. ZPPLPS člen 4, 4-13, 5, 5/4. SZ-1 člen 18. ZEN člen 86, 87, 95.
izbrisna tožba – podatek o površini stanovanja – temeljna evidenca – kataster stavb – skupni del večstanovanjske zgradbe
Materialnopravni razlog napačne vknjižbe se lahko nanaša le na listine, ki so podlaga za vknjižbo. Tožniki ne zatrjujejo materialnopravne neveljavnosti vpisa zaradi neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženko in prodajalcem, saj izrecno zatrjujejo, da pogodba povsem jasno določa predmet prodaje. Očitno se ne strinjajo le z vsebino potrdila GURS in dejstvom, da je pristojna geodetska uprava potrdila etažni načrt za toženkin del stavbe. Preizkus etažnega načrta in izdaje potrdila je v pristojnosti GURS, zato je pravdno sodišče vezano na odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v upravnem postopku. Ker podatek o površini nepremičnine ni predmet vknjižbe, se ne more izpodbijati z izbrisno tožbo.
ZPP člen 236a, 236a/1, 236a/2, 236a/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1.
pisna izjava priče - zaslišanje priče - predsednik zdravstvene komisije
Kljub temu, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo predsednice zdravstvene komisije, po tem ko je tožnica podala pripombe k njenemu pisnemu mnenju, v katerih sicer njenega zaslišanja ni izrecno zahtevala, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, ker njeno zaslišanje ne bi prispevalo k popolnejši ugotovitvi dejanskega stanja, oziroma ne bi bilo podlaga za drugačno ugotovitev dejanskih okoliščin glede zmožnosti za delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – zdravniški pregled
Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ker ni imel opravljenega zdravniškega pregleda, čeprav je ta razlog obstajal že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi eno leto pred odpovedjo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi prekoračitve šestmesečnega objektivnega roka za podajo odpovedi nezakonita. Rok za podajo odpovedi namreč ni začel ponovno teči v vmesnem času, ko je tožena stranka tožnika neuspešno pozivala z vabili na zdravniški pregled.
pooblastilo za zastopanje - odvetnik kot pooblaščenec - sankcije za nepredložitev pooblastila - zavrženje tožbe
Po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni mogoče razlikovati med nepopolnim pooblastilom in primerom, ko pooblastilo sploh ni predloženo. Pojem „nepredložitev pooblastila“ namreč vsebuje tudi „predložitev nepravilnega oz. nepopolnega (z napako obremenjenega) pooblastila“.