• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 7
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sklep I Kp 91/2005
    9.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22633
    KZ člen 69, 196, 196/1, 69, 196, 196/1. ZKP člen 498, 498a, 498, 498a.
    odvzem predmetov
    Denarja, ki je bil zasežen in ni v nobeni povezavi s kaznivim

    dejanjem zaradi katerega je tekel kazenski postopek, ni mogoče

    odvzeti, ker naj bi bil namen uporabe denarja nemoralen. Denarna

    sredstva sama po sebi niso splošno nevarna in nemoralna, zato jih je

    potrebno upravičencu vrniti.

     
  • 102.
    VSL sklep I Cp 2158/2004
    9.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50519
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka
    Če hoče tožeča stranka uspešno terjati povrnitev pravdnih stroškov,

    mora ob umiku tožbe izrecno navesti, da jo umika zato, ker je tožena

    stranka izpolnila tožbeni zahtevek.

    Toženka je končala šolanje, zato je tožeča stranka tožbo (tožbeni

    zahtevek se je glasil na vračilo štipendije) umaknila, vztraja pa pri

    plačilu pravdnih stroškov, ker toženka šolanja ni dokončala v roku -

    ob takem dejanskem stanju ni pogojev za uporabo 1. odstavka 158.

    člena ZPP, saj umik tožbe ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka.

     
  • 103.
    VSL sklep II Cp 1041/2004
    9.2.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50014
    ZTLR člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP člen 180, 180/1, 286, 286/1, 286/2, 339, 339/1, 180, 180/1, 286, 286/1, 286/2, 339, 339/1. SPZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
    predlaganje dokazov - določenost zahtevka - delež
    Priči X in Y je tožeča stranka predlagala na enem od kasnejših

    narokov, takoj po zaslišanju A in B. Prvega je sodišče zaslišalo kot

    direktorja podjetja. Izpovedal je, da je bil direktor v letih

    1990-2003, pred njim pa je bil direktor A. Drugi pa je izpovedal, da

    je bil direktor gostinstva v podjetju v letih 1989-1993, pred njim pa

    je bil to B. Pritožbeno sodišče sodi, da tožeča stranka brez svoje

    krivde teh dveh prič ni predlagala že na prvem naroku, saj ni mogla

    vedeti, od kdaj sta bili sicer pravočasno predlagani priči na

    direktorskih mestih v podjetju - lastninskemu predniku tožeče

    stranke. Morda bi to res lahko zvedela že pred pravdo oziroma pred

    prvim narokom, vendar pa pritožbeno sodišče sodi, da poizvedovanje

    pri osebah, ki so predlagane za priče o tem, kdo vse bi lahko še

    pričal, presega normalno skrbnost stranke, ki jo mora ta sicer

    vložiti v pravočasno predlaganje dokazov, saj bi ji to narekovalo več

    kot le zbiranje dokazov. Pri navedeni presoji je treba upoštevati

    tudi okoliščine konkretnega primera. Tožeča stranka namreč zatrjuje

    priposestvovanje določenega dela zemljišča. Za priposestvovanje

    nepremičnine se zahteva razmeroma dolga doba, poleg tega mora biti

    posest, da privede do pridobitve lastninske pravice, posebej

    kvalificirana. Tožeča stranka je sicer predlagala zaslišanje

    direktorja kot predstavnika lastniškega prednika, zelo težko pa bi

    bilo od nje pričakovati, da bo vedela tudi za vse predhodne

    direktorje za ves čas, ki je potreben za priposestvovanje. Sodišče

    prve stopnje pa bo moralo pred nadaljevanjem postopka pozvati tožečo

    stranko tudi na pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Tožnik

    namreč zahteva od tožencev ugotovitev njegove solastninske pravice v

    deležu 1/6 in izstavitev listine za takšen vpis njegove pravice. Ni

    pa jasno, v kakšnem deležu toženci ostajajo solastniki nepremičnine.

    Ker so toženci kot sedanji solastniki vpisani v različnih

    solastniških deležih, enako pa zahteva tudi tožnik s tožbenim

    zahtevkom, seveda ni na mestu domneva o enakih deležih (2. odstavek

    13. člena ZTLR oziroma 2. odstavek 65. člena sedaj veljavnega SPZ).

    Tožbeni zahtevek bo zato moral tožnik v nadaljevanju oblikovati tako,

    da bodo iz njega razvidni solastniški deleži vsakega posameznega

    solastnika na delu parcele, na katerem uveljavlja pridobitev

    solastninske pravice.

     
  • 104.
    VSL sodba I Kp 918/2004
    9.2.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22611
    KZ člen 50, 51, 66, 66/1, 66/3, 50, 51, 66, 66/1, 66/3.
    obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov - pogojna obsodba
    Ta ukrep ni bil izrečen v skladu z določbo III. odst. 66. čl. KZ, saj

    bi glede na izrečeno pogojno obsodbo sodišče obtožencu smelo naložiti

    le takšno zdravljenje na prostosti in to ob naslednjih pogojih: da je

    obtoženec storil kaznivo dejanje zaradi odvisnosti od alkohola, da

    obstaja nevarnost, da bo zaradi tega kazniva dejanja ponavljal in

    upoštevati zlasti obtoženčevo pripravljenost za takšno zdravljenje. V

    postopku ni bilo ugotovljeno, da je obtoženec storil kaznivo dejanje

    zaradi odvisnosti od alkohola, temveč le, da naj bi ga storil pod

    vplivom alkohola. Nadalje izvedenec ugotavlja, da obstaja le majhna

    verjetnost, da bi obtoženec kazniva dejanja ponovil. Takšna

    ugotovitev je podkrepljena tudi s tem, da obtoženec od leta 2001 v

    škodo obeh hčera ni storil ničesar v smeri kršitve spolne

    nedotakljivosti, temveč so se razmere doma uredile in ker se

    obtoženec tudi ni pripravljen zdraviti, pogoji za izrek varnostnega

    ukrepa po III. odst. 66. čl. KZ niso bili izpolnjeni, zato je

    pritožbeno sodišče v skladu z določbo I. odst. 394. čl. ZKP

    izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je izrek varnostnega

    ukrepa odpravilo.

     
  • 105.
    VSK sodba I Cp 975/2003
    9.2.2005
    DRUŠTVA - LOVSTVO
    VSK01130
    ZVGLD člen 85, 85/1, 95, 85, 85/1, 95. ZDru člen 5, 5.
    sodno varstvo
    Ker je tožena stranka, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo, ravnala v skladu z 58. čl. ZVGLD in Pravili LD, in obstoji razlog za nesprejem v članstvo, njeno ravnanje ni protipravno.

     
  • 106.
    VSK sodba I Cp 1172/2003
    9.2.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01044
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    bodoča škoda
    Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo le tiste nevšečnosti v

    zvezi z zdravljenjem in telesne bolečine, ki bodo zagotovo nastale.

     
  • 107.
    VSL sodba II Cp 2104/04
    9.2.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50145
    ZOR člen 154, 174, 154, 174. ZTPDR člen 73, 73.
    odgovornost delodajalca
    Organizacija ne odgovarja delavcu za škodo, ki mu je nastala, ko ga

    je v delovnem času udaril sodelavec.

     
  • 108.
    VSK sklep I Cp 1197/2004
    9.2.2005
    sodne takse
    VSK01085
    ZNP člen 37, 37. ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZZK-1 člen 120, 120/2, 120, 120/2.
    sodna taksa - oprostitev plačila stroškov postopka
    Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj ta temelji na pravilni oceni premoženjskega stanja pritožnika in njegove družine, kot to določa 5. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 2. odst. 120. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1.

     
  • 109.
    VSL sodba I Kp 1612/2004
    9.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22609
    KZ člen 146, 146. ZKP člen 52, 136, 371, 371/1, 371/1-5, 52, 136, 371, 371/1, 371/1-5.
    predlog za pregon - procesna predpostavka - grdo ravnanje
    Za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku določeno, da se

    storilec preganja na predlog (takšno pa je po določbi drugega

    odstavka 146. člena KZ tudi kaznivo dejanje grdega ravnanja), mora

    oškodovanec podati predlog, na podlagi katerega lahko državni tožilec

    začne pregon kaznivega dejanja, ki se nadalje preganja po uradni

    dolžnosti. Kazenski pregon "na predlog" je izjema od načela

    oficialnosti, ker je kazenski pregon odvisen od volje oškodovanca.

    Predlog mora oškodovanec podati v treh mesecih, od kar je zvedel za

    kaznivo dejanje in storilca (prvi odstavek 52. člena ZKP). Glede

    posameznih kaznivih dejanj, kjer kazenski zakon določa, da se

    storilci preganjajo na predlog oškodovanca, je tak predlog

    oškodovanca procesna predpostavka, da lahko državni tožilec sploh

    začne kazenski pregon. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali

    je navedena procesna predpostavka podana, vendar samo tega predloga

    ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski

    pregon. Če navedene procesne predpostavke ni, se kazenski postopek ne

    more začeti; če se to ugotovi šele med potekom postopka, pa se mora

    postopek končati. Če sodišče izda sodbo brez potrebnega predloga

    oškodovanca, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz

    5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

     
  • 110.
    VSL sklep III Cp 6122/2005
    7.2.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49808
    ZIZ člen 187, 187.
    izvršba na nepremičnine - cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev
    Ker je od cenitve do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti

    nepremičnine preteklo že pet let, tudi po oceni pritožbenega sodišča

    obstaja upravičen dvom v na podlagi take cenitve ugotovljeno vrednost

    dolžničinega stanovanja.

    Cenilec bi moral tudi pojasniti, zakaj ocenjuje, da je vrednost

    dolžničinega stanovanja za 30% nižja, ker le - tega dolžnica zaseda.

     
  • 111.
    VDS sklep Pdp 1654/2004
    4.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03098
    ZPP člen 394, 394-10, 394, 394-10.
    obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi
    Različna sodna praksa oz. različna odločitev sodišča v dveh

    zadevah z enako ali podobno dejansko in pravno podlago ne

    predstavlja obnovitvenega razloga novih dejstev oz. novih

    dokazov iz 10. tč. 394. čl. ZPP.

     
  • 112.
    VSC sodba Cp 781/2003
    3.2.2005
    pogodbeno pravo
    VSC01354
    ZOR člen 17, 18, 121, 124, 603, 607, 614, 615, 616, 616/1, 617, 618, 644, 645, 17, 18, 121, 124, 603, 607, 614, 615, 616, 616/1, 617, 618, 644, 645. ZPP člen 285, 298, 298/2, 285, 298, 298/2.
    dvostranska pogodba - prodajna pogodba - pogodba o delu - gradbena pogodba - pravilna izpolnitev - napake
    Pogodba, s katero se je "prodajalec" zavezal na kupca prenesti lastninsko pravico na nepremičninah, "kupec" pa se je namesto kupnine zavezal opraviti določena dela za "prodajalca", je dvostranska pogodba.

    Podjemnikova (izvajalčeva) storitvena obveznost je pravilno opravljena, če ima opravljen posel (gradbeno delo) lastnosti, ki so bile pogodbeno dogovorjene, oz. lastnosti, ki jih po pravilih stroke mora imeti. Če končni rezultat teh lastnosti nima, je izpolnitev nepravilna in podjemnik (izvajalec) naročniku odgovarja za nepravilno izpolnitev, ne glede na to, s kakšno (ne)skrbnostjo.

     
  • 113.
    VDS sodba Pdp 252/2004
    3.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03146
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 102 a. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 102 a, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 102 a.
    odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Tudi če odpoved pogodbe o zaposlitvi ne vsebuje opozorila na pravno

    varstvo skladno z 2. odst. 86. člena ZDR, zgolj iz tega razloga

    odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Če bi delavec tožbo za

    razveljavitev odpovedati pogodbe o zaposlitvi vložil po preteku 30

    dnevnega roka, bi moralo sodišče tožbo zavreči glede na 3. odst. 204.

    čl. ZDR. 102/a čl. ZDR/90 je namreč izrecno določal, da dokončna

    odločba brez pravnega pouka ne more iti v škodo delavca, take določbe

    pa novi ZDR ne pozna.

     
  • 114.
    VSL sklep I Kp 1009/2004
    3.2.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22626
    ZKP člen 78, 140, 78, 140.
    kaznovanje zagovornika
    Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obtoženčev zagovornik

    z očitnim namenom zavlačevanja kazenskega postopka šele ob začetku

    nadaljevanja glavne obravnave prebral pisno izdelani predlog za

    izločitev državnega tožilca, ki ga je utemeljil z vložitvijo

    subsidiranega obtožnega predloga zoper istega tožilca, poslanega na

    pristojno sodišče devet dni pred razpisano glavno obravnavo. Ker je

    moralo zaradi zahtevane izločitve sodišče glavno obravnavo preložiti,

    so nastali stroški zaradi pristopa zagovornice drugega obtoženca, ki

    jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in utemeljeno

    zagovorniku v plačilo naložilo tudi ustrezen del povprečnine.

    Istočasno pa je zagovorniku v skladu s I. odstavkom 140. člena KZ

    izreklo denarno kazen v višini 100.000,00 SIT. Ker je svojo odločitev

    prepričljivo utemeljilo, je sodišče druge stopnje pritožbo

    zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

     
  • 115.
    VSC sklep Cp 71/2005
    3.2.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC01071
    ZPP člen 171, 173, 173/1, 173/1-3.
    povrnitev stroškov – oprostitev stroškov – izplačila iz sredstev sodišča
    Podlaga za določitev obsega povrnitve stroškov, izplačanih iz sredstev sodišča na podlagi določila čl. 171 ZPP, je ugotovljeni uspeh strank v postopku.
  • 116.
    VDS sklep Kdp 3/2005
    3.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03170
    ZDSS člen 6, 6-1, 6-3, 6, 6-1, 6-3. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 61, 61.
    kolektivni spor - skladnost kolektivnih pogodb z zakonom
    1. Spor o neskladnosti obvezne razlage določbe KP z zakonom (ZDR), ki

    jo je sprejela Komisija za razlago te kolektivne pogodbe, je spor po

    3. tč. 6. čl. ZDSS (spor o skladnosti kolektivne pogodbe z zakonom)

    in ne spor po 1. tč. 6. čl. ZDSS (spor o obstoju ali neobstoju

    kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju).

    2. Za kolektivne delovne spore, ki se nanašajo na 3. tč. 6. čl. ZDSS

    v KP za lesarstvo Slovenije, ni predpisano mirno reševanje spora kot

    procesna predpostavka za sodni spor (61. čl. KP).

     
  • 117.
    VSL sodba III Cpg 8/2005
    3.2.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05256
    ZPPSL člen 34, 56, 34, 56.
    prisilna poravnava - upnik - ustavitev postopka
    Upnik kot pooblaščeni predlagatelj ustavitve postopka prisilne

    poravnave je torej lahko samo upnik, ki ima izkazano denarno terjatev

    do dolžnika in je to terjatev v postopku prijavil v smislu 43. člena

    ZPPSL.

    Delnica sama po sebi v razmerju med delničarjem in družbo ne

    izkazuje denarne terjatve do družbe. Prepoved vrnitve vložkov, s

    katero se zagotavlja ohranitev osnovnega kapitala delniške družbe

    (225. člen ZGD) je celo eno izmed osnovnih načel delniškega prava.

    Pritožniki se glede obstoja terjatve sicer sklicujejo na pravico do

    ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju

    družbe, ki kot rečeno predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje

    delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki

    uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z

    uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene,

    saj je postopek prisilne poravnave sam po sebi negativna procesna

    predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odstavek 5. člena

    ZPPSL).

     
  • 118.
    VSL sodba in sklep I Kp 1011/2004
    3.2.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL22622
    KZ člen 25, 26, 27. ZKP člen 83, 227, 227/8, 228, 228/1, 266, 286, 340, 371, 371/1, 371/1-2, 377.
    nedovoljen dokaz - zaslišanje obdolženca - poligraf - poligrafsko testiranje - pravica do obrambe - umor - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - prištevnost obdolženca - izvedenstvo psihiatrične stroke - odredba - ogled - navzočnost strank pri ogledu - snemanje izjave - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic - nedotakljivosti človekovega življenja - izločitev dokazov - seznanitev z nedovoljenim dokazom - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - plea bargaining - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - priznanje - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci
    V konkretnem primeru so bile z nedovoljenim snemanjem sicer res kršene pravice obtoženca dozasebnosti, svobode komuniciranja ter tajnosti pisem in drugih občil, vendar pa so v obravnavanem primeru nedvomno podane tudi posebej utemeljene okoliščine, ki imajo še večji pomen kot naštete ustavno varovane pravice obtoženca. Zato zgolj nezakonitost pridobitve teh dokazov sama po sebi ne bi smela pomeniti razlogov za njihovo izločitev.

    Poligrafsko testiranje ima svoje meje uporabe, saj temelji na preiskovančevih odzivih samodejnega živčnega sistema, ki ni pod kontrolo njegove volje in je zato mogoče šteti poligrafski test le za t.i. indicialno metodo. Ker poligraf registrira fiziološke reakcije preiskovanca, na katere ta tudi takrat, ko se jih zaveda, praviloma ne more vplivati, kar je možno primerjati z medicinskimi posegi, preiskovanec ni več subjekt, ampak objekt postopka. Kot instrument za odkrivanje laži je v predhodni fazi kazenskega postopka nedvomno pomemben, saj ta z njegovo pomočjo pridobiva od osumljenca (kljub njegovemu pristanku) podatke proti njegovi volji, kar je v direktnem nasprotju z njegovimi pravicami v samem kazenskem postopku. Da v dokazne namene izsledkov poligrafiranja v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti, pa govori tudi dejstvo, da se pri testiranju žepo naravi stvari ne uporabljajo procesna pravila o zaslišanju osumljenca, da je pri uporabi poligrafa izključena prisotnost zagovornika, samo testiranje pa izvaja oseba, ki ni pod kontrolo sodišča.

    Določbe ZKP ne samo, da ne omogočajo, pač pa celo prepovedujejo uporabo poligrafa.

    Udeležba pri kaznivem dejanju ni samostojno kaznivo dejanje. V obravnavanem primeru zato obtoženec z dokazanim ravnanjem ni storil kaznivega dejanja pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora, ampak je storil (izvršil, zakrivil, izpolnil znake) dejanje pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora po navedenih členih.
  • 119.
    VDS sodba Pdp 248/2004
    3.2.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03160
    ZDR člen 159, 159/1, 159/2, 159/3, 159, 159/1, 159/2, 159/3. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 40, 40/1.
    letni dopust
    Napačno je stališče, da je potrebno šteti 4 tedne dopusta (iz 159.

    čl. ZDR) kot minimalno osnovo, na katero se prištevajo še dodatni

    dnevi dopusta po kriterijih iz panožne in podjetniške kolektivne

    pogodbe.

    Če kolektivna pogodba določa 18 dni letnega dopusta po kriteriju

    zahtevane izobrazbe (za delavce na delovnem mestu, kjer se zahteva

    višji od IV. stopnje strokovne izobrazbe), to ne pomeni, da je to

    minimum, ki mora biti usklajen z zakonskim minimumom po ZDR, oz.

    osnova, na katero se prištevajo posamezni dnevi letnega dopusta.

    Zahtevana izobrazba oz. zahtevnost delovnega mesta je le eden od

    kriterijev za določitev skupne dolžine letnega dopusta. Pomembno je

    to, da minimalno število dni letnega dopusta, ki pripada posameznemu

    delavcu, ni manjše od 4 tednov po 1. odst. 159. čl. ZDR, oz. ni

    manjše od minimuma po 2. in 3. odst. 159. čl. ZDR.

     
  • 120.
    VSL sklep III Cpg 9/2005
    3.2.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05255
    ZPPSL člen 34, 43, 56, 34, 43, 56.
    prisilna poravnava - prijava terjatve - pravice delničarja
    Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali

    stečaju družbe, na katero se v pritožbi smiselno sklicuje pritožnik,

    sicer predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje delničarja,

    katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki uvedbe

    stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z uvedbo

    postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene, zato v

    času dokler teče postopek prisilne poravnave, ki je sam po sebi

    negativna procesna predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2.

    odst. 5. čl. ZPPSL) delničar nima izkazane denarne terjatve do

    dolžnika iz naslova uresničevanja upravičenja do preostalega

    premoženja v smislu 3. alineje 2. odst. 177. čl. ZGD.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 7
  • >
  • >>