TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba prve stopnje razveljavi v izpodbijanem

delu (2. in 5. točka izreka sodbe) ter zadeva v tem obsegu vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Priči X in Y je tožeča stranka predlagala na enem od kasnejših

narokov, takoj po zaslišanju A in B. Prvega je sodišče zaslišalo kot

direktorja podjetja. Izpovedal je, da je bil direktor v letih

1990-2003, pred njim pa je bil direktor A. Drugi pa je izpovedal, da

je bil direktor gostinstva v podjetju v letih 1989-1993, pred njim pa

je bil to B. Pritožbeno sodišče sodi, da tožeča stranka brez svoje

krivde teh dveh prič ni predlagala že na prvem naroku, saj ni mogla

vedeti, od kdaj sta bili sicer pravočasno predlagani priči na

direktorskih mestih v podjetju - lastninskemu predniku tožeče

stranke. Morda bi to res lahko zvedela že pred pravdo oziroma pred

prvim narokom, vendar pa pritožbeno sodišče sodi, da poizvedovanje

pri osebah, ki so predlagane za priče o tem, kdo vse bi lahko še

pričal, presega normalno skrbnost stranke, ki jo mora ta sicer

vložiti v pravočasno predlaganje dokazov, saj bi ji to narekovalo več

kot le zbiranje dokazov. Pri navedeni presoji je treba upoštevati

tudi okoliščine konkretnega primera. Tožeča stranka namreč zatrjuje

priposestvovanje določenega dela zemljišča. Za priposestvovanje

nepremičnine se zahteva razmeroma dolga doba, poleg tega mora biti

posest, da privede do pridobitve lastninske pravice, posebej

kvalificirana. Tožeča stranka je sicer predlagala zaslišanje

direktorja kot predstavnika lastniškega prednika, zelo težko pa bi

bilo od nje pričakovati, da bo vedela tudi za vse predhodne

direktorje za ves čas, ki je potreben za priposestvovanje. Sodišče

prve stopnje pa bo moralo pred nadaljevanjem postopka pozvati tožečo

stranko tudi na pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Tožnik

namreč zahteva od tožencev ugotovitev njegove solastninske pravice v

deležu 1/6 in izstavitev listine za takšen vpis njegove pravice. Ni

pa jasno, v kakšnem deležu toženci ostajajo solastniki nepremičnine.

Ker so toženci kot sedanji solastniki vpisani v različnih

solastniških deležih, enako pa zahteva tudi tožnik s tožbenim

zahtevkom, seveda ni na mestu domneva o enakih deležih (2. odstavek

13. člena ZTLR oziroma 2. odstavek 65. člena sedaj veljavnega SPZ).

Tožbeni zahtevek bo zato moral tožnik v nadaljevanju oblikovati tako,

da bodo iz njega razvidni solastniški deleži vsakega posameznega

solastnika na delu parcele, na katerem uveljavlja pridobitev

solastninske pravice.