na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba III Cpg 8/2005 - prisilna poravnava - upnik - ustavitev postopka
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
3.2.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba III Cpg 8/2005
INTERNA OZNAKA (*)
VSL05256
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
prisilna poravnava - upnik - ustavitev postopka
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pritožniki in dolžnik sami nosijo svoje stroške pritožbenega
postopka.
Pritožniki in dolžnik sami nosijo svoje stroške pritožbenega
postopka.
JEDRO
Upnik kot pooblaščeni predlagatelj ustavitve postopka prisilne
poravnave je torej lahko samo upnik, ki ima izkazano denarno terjatev
do dolžnika in je to terjatev v postopku prijavil v smislu 43. člena
ZPPSL.
Delnica sama po sebi v razmerju med delničarjem in družbo ne
izkazuje denarne terjatve do družbe. Prepoved vrnitve vložkov, s
katero se zagotavlja ohranitev osnovnega kapitala delniške družbe
(225. člen ZGD) je celo eno izmed osnovnih načel delniškega prava.
Pritožniki se glede obstoja terjatve sicer sklicujejo na pravico do
ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju
družbe, ki kot rečeno predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje
delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki
uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z
uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene,
saj je postopek prisilne poravnave sam po sebi negativna procesna
predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odstavek 5. člena
ZPPSL).
poravnave je torej lahko samo upnik, ki ima izkazano denarno terjatev
do dolžnika in je to terjatev v postopku prijavil v smislu 43. člena
ZPPSL.
Delnica sama po sebi v razmerju med delničarjem in družbo ne
izkazuje denarne terjatve do družbe. Prepoved vrnitve vložkov, s
katero se zagotavlja ohranitev osnovnega kapitala delniške družbe
(225. člen ZGD) je celo eno izmed osnovnih načel delniškega prava.
Pritožniki se glede obstoja terjatve sicer sklicujejo na pravico do
ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju
družbe, ki kot rečeno predstavlja samostojno premoženjsko upravičenje
delničarja, katero pa lahko uveljavi samo ob izpolnjeni predpostavki
uvedbe stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Z
uvedbo postopka prisilne poravnave te predpostavke niso izpolnjene,
saj je postopek prisilne poravnave sam po sebi negativna procesna
predpostavka za pričetek stečajnega postopka (2. odstavek 5. člena
ZPPSL).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.