tožba za plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice - fizični napad - protipravno ravnanje - uporaba prisilnih ukrepov - poškodba hrbtenice - nastanek škode - dokazno breme - nedokazanost škode - zavrnjen zahtevek
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel njegov oče med zdravljenjem v bolnišnici v fizičnem konfliktu, v katerem naj bi zaradi protipravnega ravnanja zdravstvenega osebja utrpel poškodbo hrbtenice. Od toženke, pri kateri ima stranski intervenient zavarovano svojo odgovornost, vtožuje nepremoženjsko škodo. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je presodilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je do poškodbe vretenca prišlo v zatrjevanem dogodku.
Sodna praksa v določenih okoliščinah, ko je dokazovanje določenega dejstva zaradi objektivnih okoliščin nemogoče, dopušča lajšanje dokazne stiske z nižjim dokaznim standardom „pretežne verjetnosti“ (namesto prepričanosti). Vendar tudi v primeru, če bi se postavili na stališče, da konkretna zadeva predstavlja takšen primer, zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi, saj rezultati izvedenega dokaznega postopka niso ponudili zadostne opore za nasprotne dokazne zaključke niti ob upoštevanju nižjega dokaznega standarda. Kot je razvidno zgoraj, kombinacija številnih dejstev, predvsem pa pojasnila izvedenca, vzbujajo močan dvom, da je do poškodbe hrbtenice prišlo ravno v zatrjevanem škodnem dogodku, medtem ko dokazni postopek ni ponudil nobenih nasprotnih dokaznih rezultatov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00033202
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 57, 170, 170/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 142. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 320, 416.
nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike - pravno in procesno nasledstvo - zastavna pravica na nepremičnini - prehod lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini - pridobitelj lastninske pravice - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - ugovor novega dolžnika - zemljiškoknjižno stanje - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - prekinitev postopka zaradi stečaja - stečaj zapuščine brez dedičev - ugovor zoper sklep o izvršbi - kontradiktornost izvršilnega postopka - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Upnikova prej vknjižena zastavna pravica na nepremičnini učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Kasnejši pridobitelj lastninske pravice torej pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino oziroma postane hipotekarni dolžnik, posledično pa tudi dolžnik v izvršilnem postopku.
Drži pritožbena ugotovitev, da je bil predmetni izvršilni postopek že s smrtjo prvotnega dolžnika prekinjen. Prav tako drži, da se je nad zapuščino začel postopek stečaja zapuščine brez dedičev in da bi se izvršilni postopek tudi z začetkom stečaja zapuščine prekinil. Vendar pa navedeni prekinitvi postopka nastopita že ex lege in je sklep o prekinitvi le deklaratorne narave. Dejstvo, da v obravnavani zadevi sklep o prekinitvi ni bil izdan, tako na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
Ni pomembno, da je hipotekarna dolžnica solastni delež na nepremičnini pridobila po začetku stečaja zapuščine, bistveno je, da je bila po podatkih zemljiške knjige solastnica v času izdaje izpodbijanega sklepa.
Sodišče je upnikov odgovor na ugovor hipotekarnim dolžnikom vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njihovega ugovora pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa niso mogli opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila hipotekarnim dolžnikom kršena pravica do izjave v postopku. Hipotekarni dolžniki so se zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb lahko izjavili šele s predmetno pritožbo, tudi sodišče prve stopnje pa še ni moglo odgovoriti na navedbe hipotekarnih dolžnikov, ki jih podajajo v pritožbi.
pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - aktiva in pasiva premoženja - obveznost iz naslova skupnega premoženja - plačilo kreditne obveznosti - ultra petitum - prekoračitev tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja
Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati objektivne meje pravnomočnosti sodbe, s katero sta pravdni stranki razdelili skupno premoženje, je zmotno. Iz obrazložitve sodbe VSL II Cp 2388/2013 z dne 14. 5. 2014 (priloga B 3) izhaja, da je tožnik, ko je bil v zakonski zvezi s toženko, najel kredit v višini 180.000 EUR, od tega zneska je 60.000 EUR plačal za poslovni objekt v B. Sodišče je skupno premoženje razdelilo med pravdni stranki vsaki do polovice. Ker je tožnik to nepremičnino po razvezi zakonske zveze brez soglasja toženke prodal naprej, mu je naložilo, da ji polovico prejete kupnine iz naslova tega skupnega premoženja povrne. Šlo je torej za delitev aktive skupnega premoženja, v obravnavanem primeru pa gre za delitev pasive, to je obveznosti plačevanja iz naslova posojila.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035112
ZPP člen 343, 343/4, 351, 351/1.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - začasna odredba v sporu med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki v korist otroka - preprečevanje stikov - izkazana težko popravljiva škoda - namen regulacijske začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - nedopustna pritožba
Namen postopka z začasno odredbo ni in ne more biti natančno ugotavljanje vseh okoliščin pri otroku in udeležencih ter iskanje optimalnega načina in ureditve stikov, morajo pa biti stiki (tudi začasno) urejeni tako, da otroku ne škodijo.
Zoper tisti del sklepa, v katerem je bilo ugodeno predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma izdana začasna odredba glede stikov po uradni dolžnosti, ni dopustna pritožba.
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP se pisanje pravnim osebam vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Navedeno velja tudi za vročitev tožbe, sodbe ipd. pisanj za katere je predpisana osebna vročitev (člen 142 ZPP). Vročitev je tako pravilno opravljena tudi, če pisanja ne sprejme zakoniti zastopnik pravne osebe ali pooblaščenec.
Sodišče prve stopnje se je o pravilni vročitvi sodnih pisanj prepričalo iz vročilnice pošte, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar je v njej navedeno (člen 224/I in II ter IV ZPP).
URS člen 14, 125.. Odvetniška tarifa (2015) člen 15/1b, 15/1c.
odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka
Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da mu je sodišče prve stopnje zmotno naložilo v plačilo za 100 % povečane stroške tožene stranke po tar. št. 15/1c OT. V skladu s tem določilom OT se sicer v zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, vendar pa to zvišanje temelji le na lastnosti ene stranke spora (delodajalca), kar je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti (14. člen URS). Odločitev, da mora delavec v individualnih delovnih sporih v primeru neuspeha nasprotni stranki povrniti dvojne stroške zgolj zato, ker je nasprotna stranka delodajalec, je tudi v nasprotju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke v postopku.
Sodniki so v skladu s 125. členom URS pri odločanju vezani le na ustavo in zakon. Iz določb URS ne izhaja, da bi moralo sodišče začeti postopek presoje ustavnosti tudi v zvezi s podzakonskimi akti, kar pomeni, da mora pri odločanju samo izločiti nezakonite ali protiustavne podzakonske predpise. Teh aktov pri odločanju ne sme uporabiti. Pritožbeno sodišče je že v sodbi opr. št. Pdp 683/2018 z dne 19. 11. 2018, zavzelo stališče, da je ustavno skladno presojo treba uporabiti tudi pri odločanju o stroških postopka. Ker je sodišče prve stopnje odločilo skladno z ustavno spornim določilom tar. št. 15/1c OT, je izpodbijana odločitev v tem delu napačna.
pravni pouk - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe
Pravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka upnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti. V tem primeru je bila pritožba upnika podpisana, četudi na njej ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.
Ne gre slediti stališču sodišča prve stopnje, da okoliščina, da kazensko sodišče ni izdalo obsodilne sodbe in velja toženka za neobsojeno osebo, izključuje uporabo določbe 353. člena OZ. Sodna praksa je namreč zavzela nasprotno stališče: pretrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. To je namenjeno predvsem varstvu položaja oškodovanca, da se mu ne bi primerilo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral prej, preden bi bil končan kazenski postopek. Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek torej ne more zastarati prav spričo določbe o pretrganju njegovega zastaranja, pri čemer uporaba te določbe ne more biti odvisna od izida kazenskega postopka.
Sodišče v kazenskem postopku namreč nima pooblastila za zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, temveč v primerih, ko mu (v celoti) ne ugodi, oškodovanca napoti na pravdo, ki jo mora, kot pravilno opozarja pritožba, začeti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, kar utemeljuje določba drugega odstavka 367. člena ZPP.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi ni mogoče zagotoviti na drug način, kot s podaljšanjem že odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1, 371/1-3. ZZVZZ člen 80a, 81, 81/2, 81/2-7.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sposobnost obdolženca sodelovati v kazenskem postopku - upravičena odsotnost z naroka - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka
Zaključek, da obtožencu zdravstveno stanje ne onemogoča prihoda na sodišče ter da se je z neudeležbo razpisanega naroka odpovedal pravici do sojenja v navzočnosti, je sodišče prve stopnje utemeljilo s sklicevanjem na zdravstvene podatke iz obtoženčevega kartona. Navedlo je, da je obtoženec sicer res predložil zdravniško potrdilo, vendar pa da iz obtoženčeve zdravniške kartoteke ne izhajajo "objektivne okoliščine, zaradi katerih se obdolženi naroka za glavno obravnavo dne 22. 2. 2019 ne bi bil sposoben udeležiti". Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije obtoženca samostojno ugotavljalo obtoženčevo (ne)zmožnost sodelovanja v postopku. Predloženo zdravniško potrdilo je potrebno obravnavati kot javno listino, saj je sestavljeno in podpisano s strani zdravnika, torej s strani osebe, ki je strokovno usposobljena za presojo zdravstvenega stanja posameznika. To ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje v vsakem primeru slediti podani oceni. V primeru kakršnega koli dvoma v pravilnost zdravnikovega mnenja, lahko vedno angažira za to strokovno usposobljene osebe, ne more pa samo ocenjevati obtoženčevega zdravstvenega stanja. Zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave je urejeno v 80.a členu ZZVZZ. Navedeni člen določa, da potrdilo izda izbrani zdravnik zavarovanca na posebnem obrazcu, katerega vsebino in obliko določa Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Kolikor sodnik podvomi v pravilnost takega potrdila, ima po 7. točki drugega odstavka 81. člena ZZVZZ možnost, da pri ZZZS poda zahtevo, da upravičenost izdanega potrdila preveri t. i. imenovani zdravnik. Le-ta o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve. V primeru pritožbe zoper to odločbo pa nato na drugi stopnji odloča zdravstvena komisija. Upoštevajoč navedeno zakonsko podlago bi torej sodišče prve stopnje, kolikor je v predmetni zadevi podvomilo v pravilnost obravnavanega potrdila, lahko (tudi) pri ZZZS podalo zahtevo, da naj imenovani zdravnik poda pisno mnenje o upravičenosti izdaje tega potrdila.
Glede na odsotnost kakršnegakoli drugega nasprotujočega strokovnega zdravstvenega mnenja, je v predmetni zadevi potrebno slediti vsebini obravnavanega potrdila. Posledično je šteti, da je obtoženec s predložitvijo le-tega opravičil nenavzočnost na glavni obravnavani ter hkrati izkazal interes za aktivno sodelovanje v postopku. Upoštevajoč navedeno sodišče druge stopnje pritrjuje obrambi, da v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obtoženca. S tem, ko je sodišče prve stopnje glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti obtoženca, kljub temu da za to niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz tretjega odstavka 307. člena ZKP, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031660
OZ člen 24, 24/2, 28, 49, 49/1, 51, 51/4. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogoji za uporabo - splošni pogoji - nedovoljene pritožbene novote - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - obstoj pogodbenega razmerja - trenutek sklenitve pogodbe - naročilo storitev - spletno oglaševanje - sprejem ponudbe - neobličnost pogodbe - ustni dogovori - prevara - zmota
S pavšalno pritožbeno navedbo, da je Pogoji uporabe ne zavezujejo, tožena stranka ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da ni prerekala navedbe tožeče stranke, da je registracija na spletnem portalu ... (ki ni sporna, saj je prav na tej podlagi tožena stranka prejela kodo za vstop do portala, na katerega je po lastnih navedbah tudi dostopala) mogoča le na podlagi sprejetja Pogojev uporabe, na podlagi tega dejstva pa se je tako tožena stranka zavezala k spoštovanju Pogojev uporabe.
padec - mini nakladalnik - odškodninska odgovornost zavarovalnice - soprispevek oškodovanca - načelo popolne odškodnine - nevarne okoliščine - neskrbno ravnanje oškodovanca - zmotna uporaba materialnega prava
V prvem odstavku 171. člena Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) ureja predpostavke, pod katerimi je mogoče odstopiti od načela popolne odškodnine zaradi oškodovančevega prispevka k škodi. Vendar vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja. V čem pa naj bi bilo tožničino ravnanje neskrbno oziroma premalo skrbno, toženka ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031601
OZ člen 190, 191, 614, 614/1, 615. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakupna pogodba - zakupna (najemna) pogodba za določen čas - pogodba za določen čas - pretek določenega časa - prenehanje zakupa - prenehanje pogodbe za določen čas - poslovodstvo brez naročila - molče obnovljen zakup - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - dokazi in izvajanje dokazov - neprerekane navedbe - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ker je pravna podlaga za izvajanje storitev tožeče stranke prenehala s potekom časa, za katerega je bila Pogodba sklenjena, ni utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na okoliščine v sferi tožene stranke, ki bi naj slednji nalagale obveznost, da tudi po izteku pogodbenega razmerja s tožečo stranko vzdržuje parkirišča oziroma zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Materialnopravno je zmotno naziranje tožeče stranke, da je za odločitev v obravnavani zadevi relevantno, ali je za toženo stranko obstajala obveznost ali vsaj potreba, da tudi po prenehanju Pogodbe zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Za opustitve tožene stranke in morebitne sankcije, ki bi toženo stranko doletele zaradi morebitne opustitve izvajanja obveznosti zagotavljanja sanitarnih objektov na parkiriščih, nosi odgovornost tožena stranka, tožeča stranka pa s temi argumenti ne more utemeljevati obstoja razmerja med pravdnima strankama. To namreč ni stvar tožeče stranke.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - zakonski rok - prekluzivni pritožbeni rok
Roki niso sami sebi namen. Rok za vložitev pritožbe zoper sklep je 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP). Gre za zakonski, nepodaljšljiv rok. Posledica takega roka je prekluzivost. Prekluzivni so tisti roki, pri katerih procesnega dejanja po poteku roka ni mogoče več opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko je stranka rok za opravo procesnega dejanja zamudila, pa je nato dejanje opravila.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00032004
ZDZdr člen 48, 48/2, 50, 50/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - psihiatrična bolnišnica - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - zaključek zdravljenja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pritožbeno sodišče se zaveda vloge, ko mora sodišče skladno z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr med številnimi (verificiranimi in neverificiranimi) zavodi izbrati tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil prosto posteljo in terapevtsko obravnavo, namesto da bi ugotavljalo le izpolnjenost pogojev za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar se proaktivnemu delovanju v smeri iskanja rešitve ne bo moglo izogniti le s podaljševanjem obstoječega stanja. Ker izpodbijani sklep nima razlogov v zgoraj opisani smeri, je mogoče pritrditi pritožbi, da odločitve o ohranitvi nastanitve v psihiatrični bolnišnici, kot najboljše možne rešitve, ni mogoče preizkusiti.
ZKP člen 8, 148, 148/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3.
izločitev dokazov - pravica do uporabe lastnega jezika - izjava osumljenca - uradni zaznamek policista
Prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, zgrešeno izostanku pravnega pouka o uporabi svojega jezika oziroma jezika, ki ga je osumljenka v času pridobivanja te izjave razumela, pripisuje relativno kršitev določbe četrtega odstavka člena 148. člena ZKP, ki pa naj ne bi vplivala na obdolženkino pravico do učinkovite obrambe, sklicujoč se na sodno prakso VS RS v podobnih in primerljivih zadevah še pred izdajo odločbe VS RS opr. št. I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019, ki je zaostrila in natančneje postavila standarde glede pravice do uporabe svojega jezika v postopku, oziroma jezika, ki ga tisti, ki se v postopku znajde, dobro razume.
Pritožba ima zato prav, ko ob tem, da je obdolženka Poljakinja, ki že več let živi v Hrvaški in ta jezik dobro obvlada, opozarja, da v dosedanjem postopku sploh ni bila ugotovljena raven obdolženkinega znanja slovenskega jezika v fazi sestave spornega uradnega zaznamka z dne 21. 10. 2017, prav tako ni bilo ugotovljeno, v katerem jeziku je sploh potekal razgovor med njo in policistom. Strinjati se je s pritožbo tudi v delu, da presoja preiskovalne sodnice o tem, da je obdolženka govorila slovensko in razumela hrvaško, ob prej ugotovljeni okoliščini izostanka potrebnega pravnega pouka o pravici do tolmačenja ne prepriča in da v nobenem primeru ne sanira pomanjkljivosti pri pridobivanju njene izjave dne 21. 10. 2017, saj si drugače tudi ni razlagati nadaljnje procesne odločitve prvega sodišča, ko je že na naslednji narok za zaslišanje obdolženke, ko je po opozorilu obdolženkine zagovornice ugotovilo, da obdolženka govori in razume hrvaško, povabilo tolmačko za hrvaški jezik, kar potrjuje pritožbene navedbe, da obdolženka ni dovolj dobro obvladala jezika, v katerem je tekla komunikacija med njo in policistom dne 21. 10. 2017, ko je podala izjavo kot osumljenka.
kaznivo dejanje izsiljevanja - kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - obstoj dolga - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - krivda - obarvani naklep
Ker je obstoj dolga razlikovalni element med kaznivim dejanjem izsiljevanja po 213. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 in ker je dolg oškodovanca napram obtožencu obstajal, to negira zakonski znak namena obtoženca pridobiti si protipravno premoženjsko korist, s tem pa tudi obstoj obarvanega naklepa, ki se zahtevata za kaznivo dejanje po 213. členu KZ-1.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/2, 155, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - upravičenost do povračila stroškov - preizkus potrebnosti stroškov - načelo ekonomičnosti postopka - pravni interes za odlog izvršbe - stroški postopka izvršbe - delni uspeh v postopku - kriterij uspeha
Udejanjanje ustavnega načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) zahteva tudi zagotavljanje pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je upnico seznanilo z dolžnikovo vlogo, s katero je ta predlagal vrnitev v prejšnje stanje in odlog izvršbe, in ji omogočilo, da se o dolžnikovih navedbah izjasni. Uresničevanje pravice do izjave pa še ne pomeni nujno tudi upravičenosti do povrnitve stroškov strankine vloge.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - volilo - damnacijski legat - obligacijska pravica - izpolnitev volila - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera priposestvovalca - pričetek teka priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre v predmetni zadevi za damnacijsko volilo, ki predstavlja oporočiteljevo naklonitev obligacijske pravice zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (prvi odstavek 86. člena ZD).
Volilo se upoštevaje določbo 132. člena ZD pridobi ipso iure.