prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sprejelo pravilen zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila odjava iz zavarovanj zakonita.
nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine
Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina (primerjaj 224. člen ZPP), ki dokazuje pravilnost vročitve (torej dejstvo, da je bil taksni nalog tožencu vročen). Resničnost dejstev, ugotovljenih v potrdilu, bi moral toženec izpodbijati samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost potrdila, ne pa s posplošenim, pavšalnim in povsem neizkazanim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - aktiva in pasiva premoženja - obveznost iz naslova skupnega premoženja - plačilo kreditne obveznosti - ultra petitum - prekoračitev tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja
Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati objektivne meje pravnomočnosti sodbe, s katero sta pravdni stranki razdelili skupno premoženje, je zmotno. Iz obrazložitve sodbe VSL II Cp 2388/2013 z dne 14. 5. 2014 (priloga B 3) izhaja, da je tožnik, ko je bil v zakonski zvezi s toženko, najel kredit v višini 180.000 EUR, od tega zneska je 60.000 EUR plačal za poslovni objekt v B. Sodišče je skupno premoženje razdelilo med pravdni stranki vsaki do polovice. Ker je tožnik to nepremičnino po razvezi zakonske zveze brez soglasja toženke prodal naprej, mu je naložilo, da ji polovico prejete kupnine iz naslova tega skupnega premoženja povrne. Šlo je torej za delitev aktive skupnega premoženja, v obravnavanem primeru pa gre za delitev pasive, to je obveznosti plačevanja iz naslova posojila.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe - obrazložitev sodne odločbe - izdelava obrazložitve odločbe po drugem sodniku - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Ker je bila v konkretnem primeru sodba že izdana, gre pri izdelavi nadaljnje obrazložitve samo še za pisno izdelavo sodbe po 323. in 324. členu ZPP. Izdelava obrazložitve skladno s tretjim odstavkom 496. člena ZPP (torej obrazložitve z vsemi sestavinami iz četrtega odstavka 324. člena ZPP), ki je sledila napovedi pritožbe, torej ni bila (več) izdaja sodbe.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji moral tožnik povrniti stroške postopka do deleža 77 %. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč tožena stranka stroškov v postopku na prvi stopnji sploh ni priglasila. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je stroške postopka priznalo le tožniku in jih, skladno z višino njegovega uspeha na prvi stopnji (33 %), naložilo v plačilo toženi stranki, je zato materialno pravno pravilna.
ZPP člen 226, 328, 344. OZ člen 174, 174/1, 174/2.
premoženjska škoda - odškodnina za izgubljeni zaslužek - izguba dohodka - denarna renta - mesečna renta - delna nezmožnost za delo - delovna nezmožnost - pridobitna sposobnost - popravni sklep - tek zakonskih zamudnih obresti - III. kategorija invalidnosti - bodoča škoda - normalen tek stvari - mejni prag verjetnosti - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - predložitev listine
ZPP v 328. členu in v 344. členu ne določa, da bi bilo potrebno pred odločitvijo o predlogu za popravo sodbe le-tega vročiti nasprotni stranki v odgovor. Da je temu tako, kaže možnost začeti s postopkom za popravo sodbe tudi po uradni dolžnosti, ki ne terja obveščanja strank pred odločitvijo sodišča.
Do zamude ne more priti pred zapadlostjo odškodninske terjatve, ki zapade takrat, ko oškodovancu nastane - praviloma s koncem zdravljenja.
Pri ugotavljanju izgubljenega zaslužka in rente se upošteva zaslužek, ki bi ga tožnica prejela glede na normalen tek stvari, če do poškodbe in s tem do odsotnosti z dela oziroma nezmožnosti za delo ne bi prišlo. Gre torej za zaslužek, ki ga tožnica zaradi poškodbe (od prenehanja delovnega razmerja, med katerim je prišlo do nezgode) ni mogla oziroma ne more doseči. Škoda, ki se kaže v prikrajšanju na zaslužku, se določa na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari gledano s perspektive časa škodnega dogodka.
Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju s strani stranke predhodno zatrjevanih dejstev in ne more služiti ugotavljanju dejstev, ki jih stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, predhodno ni zatrjevala (t. i. informativni dokaz). Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je v določenih primerih dopustna, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo.
plača - sestavine pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodbenih določil - pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka kot delodajalec in sestavljalec pogodbe nosi riziko nejasnih pogodbenih določil. Po določbi 83. člena OZ za primere, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, velja, da je potrebno nejasna določila razlagati v korist druge stranke. To pa pomeni, da je pritožba tožnika utemeljena, saj tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačevala plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ker je zmotno štela, da je osnovna plača določena za 40 ur tedensko, čeprav iz navedenih določb obeh aneksov in pogodbe to ne izhaja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00032004
ZDZdr člen 48, 48/2, 50, 50/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - psihiatrična bolnišnica - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - zaključek zdravljenja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pritožbeno sodišče se zaveda vloge, ko mora sodišče skladno z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr med številnimi (verificiranimi in neverificiranimi) zavodi izbrati tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil prosto posteljo in terapevtsko obravnavo, namesto da bi ugotavljalo le izpolnjenost pogojev za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar se proaktivnemu delovanju v smeri iskanja rešitve ne bo moglo izogniti le s podaljševanjem obstoječega stanja. Ker izpodbijani sklep nima razlogov v zgoraj opisani smeri, je mogoče pritrditi pritožbi, da odločitve o ohranitvi nastanitve v psihiatrični bolnišnici, kot najboljše možne rešitve, ni mogoče preizkusiti.
OZ člen 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
mesečna renta - pomembneje spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti - odprava rente - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava
Pravno podlago za zmanjšanje oziroma odpravo rente predstavlja 175. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V skladu s citiranim členom lahko sodišče na zahtevo oškodovanca rento zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo sodišče pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da dokaz, katerega izločitev pritožnika zahtevata, in sicer odločba FURS št. 0610-2782/2014 z dne 16. 3. 2016 in dokazi, ki so bili pridobljeni v tem davčnem postopku in iz njega izvirajo, ne predstavljajo nedovoljene dokaze v smislu 83. in 285.d člena ZKP.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/2, 155, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - upravičenost do povračila stroškov - preizkus potrebnosti stroškov - načelo ekonomičnosti postopka - pravni interes za odlog izvršbe - stroški postopka izvršbe - delni uspeh v postopku - kriterij uspeha
Udejanjanje ustavnega načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) zahteva tudi zagotavljanje pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je upnico seznanilo z dolžnikovo vlogo, s katero je ta predlagal vrnitev v prejšnje stanje in odlog izvršbe, in ji omogočilo, da se o dolžnikovih navedbah izjasni. Uresničevanje pravice do izjave pa še ne pomeni nujno tudi upravičenosti do povrnitve stroškov strankine vloge.
Ne gre slediti stališču sodišča prve stopnje, da okoliščina, da kazensko sodišče ni izdalo obsodilne sodbe in velja toženka za neobsojeno osebo, izključuje uporabo določbe 353. člena OZ. Sodna praksa je namreč zavzela nasprotno stališče: pretrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. To je namenjeno predvsem varstvu položaja oškodovanca, da se mu ne bi primerilo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral prej, preden bi bil končan kazenski postopek. Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek torej ne more zastarati prav spričo določbe o pretrganju njegovega zastaranja, pri čemer uporaba te določbe ne more biti odvisna od izida kazenskega postopka.
Sodišče v kazenskem postopku namreč nima pooblastila za zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, temveč v primerih, ko mu (v celoti) ne ugodi, oškodovanca napoti na pravdo, ki jo mora, kot pravilno opozarja pritožba, začeti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, kar utemeljuje določba drugega odstavka 367. člena ZPP.
taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - izvršilni postopek - izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - razlaga tarife - ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da v tej pravdni zadevi ni mogoče uporabiti opombe 4.b Taksne tarife ZST-1, po kateri se taksa ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem. Iz navedene opombe Taksne tarife izrecno in jasno izhaja, da se taksa ne plača zgolj v postopku za izvršitev preživninskega zahtevka in ne morebiti tudi, da se ne plačuje v pravdnih postopkih, ki jih preživninski upravičenec vodi zato, da bo lahko uspešno vodil izvršbo zoper preživninskega zavezanca, kar pomeni, da razlaga te opombe, kot jo ponujata tožnika, presega njen jezikovni okvir.
Tožnika sta dolžna v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 odmerjeno sodno takso plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa. Pri tem tožnika nimata prav, da bosta lahko v tem roku ponovno vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo. Stranka sicer lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko nastane taksna obveznost, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat vloži predlog za oprostitev plačila iste sodne takse - ko je vložena vloga, za katero ZST-1 določa taksno obveznost, nato pa še v roku za plačilo sodne takse po kasneje izdanem plačilnem nalogu za to isto procesno dejanje. Ob taki razlagi bi imel drugi predlog naravo izrednega pravnega sredstva, ki pa niti v ZST-1 niti v ZPP ni predvideno. Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča ponovne vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse, potem, ko je bilo o prvem njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za isto procesno dejanje (konkretno pritožbo), podanem takoj, ko je nastala taksna obveznost, že odločeno, temveč predstavlja zgolj časovno točko, v kateri mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi ni mogoče zagotoviti na drug način, kot s podaljšanjem že odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031660
OZ člen 24, 24/2, 28, 49, 49/1, 51, 51/4. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogoji za uporabo - splošni pogoji - nedovoljene pritožbene novote - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - obstoj pogodbenega razmerja - trenutek sklenitve pogodbe - naročilo storitev - spletno oglaševanje - sprejem ponudbe - neobličnost pogodbe - ustni dogovori - prevara - zmota
S pavšalno pritožbeno navedbo, da je Pogoji uporabe ne zavezujejo, tožena stranka ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da ni prerekala navedbe tožeče stranke, da je registracija na spletnem portalu ... (ki ni sporna, saj je prav na tej podlagi tožena stranka prejela kodo za vstop do portala, na katerega je po lastnih navedbah tudi dostopala) mogoča le na podlagi sprejetja Pogojev uporabe, na podlagi tega dejstva pa se je tako tožena stranka zavezala k spoštovanju Pogojev uporabe.
kaznivo dejanje izsiljevanja - kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - obstoj dolga - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - krivda - obarvani naklep
Ker je obstoj dolga razlikovalni element med kaznivim dejanjem izsiljevanja po 213. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 in ker je dolg oškodovanca napram obtožencu obstajal, to negira zakonski znak namena obtoženca pridobiti si protipravno premoženjsko korist, s tem pa tudi obstoj obarvanega naklepa, ki se zahtevata za kaznivo dejanje po 213. členu KZ-1.
URS člen 25. ZPP člen 73, 73/5, 74, 74/2, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 49, 49/1, 49/2, 49/3, 242.
stečajni postopek nad pravno osebo - izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravni pouk - predhodni stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper končno odločbo - pravica do pravnega sredstva - vzpostavitev prejšnjega stanja
Sklep o začetku stečajnega postopka bo predstavljal končno odločbo (predhodnega) postopka, zoper katero se bo dolžnik lahko pritožil. V okviru te pritožbe bo lahko uveljavljal tudi pritožbene razloge zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika.
Kljub temu, da bo o pritožbi zoper zavrnitev izločitve sodnika odločeno šele po tem, ko bo sodišče prve stopnje že odločilo o predlogu za začetek stečajnega postopka, to pritožniku ne bo onemogočilo učinkovite uresničitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ureditev, po kateri zoper določeno procesno odločitev med postopkom ni mogoča takojšnja pritožba, pač pa je mogoča obenem s pritožbo zoper končno odločbo, še ne pomeni odvzema pravice do pravnega sredstva. Do tega bi prišlo le v primeru, če po izdaji končne odločbe in nato (morebitni) ugoditvi pritožbi za pritožnika ne bi bilo mogoče več vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo te odločbe ali pa bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja nesorazmerno otežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031601
OZ člen 190, 191, 614, 614/1, 615. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakupna pogodba - zakupna (najemna) pogodba za določen čas - pogodba za določen čas - pretek določenega časa - prenehanje zakupa - prenehanje pogodbe za določen čas - poslovodstvo brez naročila - molče obnovljen zakup - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - dokazi in izvajanje dokazov - neprerekane navedbe - pomanjkljiva trditvena podlaga
Ker je pravna podlaga za izvajanje storitev tožeče stranke prenehala s potekom časa, za katerega je bila Pogodba sklenjena, ni utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na okoliščine v sferi tožene stranke, ki bi naj slednji nalagale obveznost, da tudi po izteku pogodbenega razmerja s tožečo stranko vzdržuje parkirišča oziroma zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Materialnopravno je zmotno naziranje tožeče stranke, da je za odločitev v obravnavani zadevi relevantno, ali je za toženo stranko obstajala obveznost ali vsaj potreba, da tudi po prenehanju Pogodbe zagotavlja sanitarne objekte na parkiriščih. Za opustitve tožene stranke in morebitne sankcije, ki bi toženo stranko doletele zaradi morebitne opustitve izvajanja obveznosti zagotavljanja sanitarnih objektov na parkiriščih, nosi odgovornost tožena stranka, tožeča stranka pa s temi argumenti ne more utemeljevati obstoja razmerja med pravdnima strankama. To namreč ni stvar tožeče stranke.
Določba drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP v primeru, da sta prerekani tako terjatev kot ločitvena pravica, na pravdo napotuje upnika, in sicer ne glede na to, ali njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu ali ne. Omenjena določba je specialna določba glede na 302. in 308. člen ZFPPIPP.