DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032692
ZDR-1 člen 7, 8, 47, 179, 179/1.. OZ člen 131, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ugotovljeno ravnanje stranskega intervenienta (kadar je prišel v pisarno tožene stranke je vztrajno vstopal v tožničin osebni prostor, se je dotikal in naslanjal nanjo, ji dajal pripombe o njeni postavi in videzu, o tem kako je lepa, kako je vesel, da ima tako lepo tajnico, jo spraševal "za koga se je uredila", ji mežikal, zavijal z očmi, ji namenjal globoke poglede, tožnico je nagovarjal, naj se mu pridruži pri obisku nogometnega turnirja ter ji obenem prigovarjal, da bi lahko večkrat z njim kam šla ter da bi bil že čas, da zamenja svojega partnerja,...), takratnega zakonitega zastopnika tožene stranke, je neprimerno, protipravno in predstavlja spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu 7. člena ZDR-1.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji moral tožnik povrniti stroške postopka do deleža 77 %. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč tožena stranka stroškov v postopku na prvi stopnji sploh ni priglasila. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je stroške postopka priznalo le tožniku in jih, skladno z višino njegovega uspeha na prvi stopnji (33 %), naložilo v plačilo toženi stranki, je zato materialno pravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00033801
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 135, 135/1. URS člen 34.
plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode - grožnja z napadom na življenje in telo - zakonski znaki kaznivega dejanja - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravno priznana škoda - intenziteta in trajanje strahu - stopnja duševnih bolečin - porušeno duševno ravnovesje - pravica do osebne varnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnik ni uspel dokazati, da bi zaradi izrečene toženčeve izjave po telefonu utrpel duševne bolečine in strah takšne intenzitete in trajanja, da bi bilo porušeno njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik ne more zahtevati odškodnine iz dveh različnih naslovov na podlagi istih pravotvornih dejstev, saj bi to imelo za posledico podvajanje odškodnine.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031656
ZZZDR člen 51, 59, 84. ZPP člen 207.
tožba na ugotovitev solastninskega deleža na skupnem premoženju - višina solastninskega deleža - skupna vlaganja - darilna pogodba - vračanje darila - razveza zakonske zveze - skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka
Enotno stališče sodne prakse je, da so v času veljavnosti ZTLR vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev, če so bila tako obsežna, da je premoženje spremenilo identiteto, povzročila transformacijo posebnega premoženja v skupno premoženje zakoncev. Vložek posebnega premoženja enega zakonca zato vpliva na višino deležev zakoncev na skupnem premoženju. V takem primeru ni mogoče uporabiti 84. člena ZZZDR, ki je podlaga za vračilo nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze, pač pa darovalec ob ugotavljanju deležev na skupnem premoženju uveljavlja vrednost darila kot svoj vložek v skupno premoženje.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - subvencija za plačilo vrtca - pridobitev podatkov - trditveno breme
Stališče sodišča prve stopnje, da je „tožena stranka imela možnost preveriti podatke in kolikor bi se želela ubraniti plačila, bi morala konkretno in specificirano ugovarjati posameznemu dejstvu, navedenemu v specifikaciji“, pomeni pravilno uporabo 212. člena ZPP.
Svoje zakonske obveznosti subvencioniranja vrtcev se zato toženka, če so pogoji izpolnjeni, ne more izogniti, tudi če pogodba ni sklenjena, saj vsebino take pogodbe determinirajo določila citiranih zakonov in ustrezni sklepi CSD.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi ni mogoče zagotoviti na drug način, kot s podaljšanjem že odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2. ZPP člen 150, 150/1, 150/5.
vročanje pisanj in pregledovanje spisov - vpogled v spis - upnik kot stranka - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - prodajna pogodba - obrazložitev sklepa - pogoji za prodajo
Pritožnik je upnik, torej stranka postopka, zato ima vedno pravico pregledati spis.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo le o tem, ali je bila prodaja opravljena pravilno, skladno s sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in ali so spoštovani drugi pogoji, ki so potrebni za pravilno prodajo (npr. upoštevanje predkupnih upravičencev). Vse to je sodišče prve stopnje preverilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, o tem je navedlo povsem zadostne razloge.
kaznivo dejanje izsiljevanja - kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - obstoj dolga - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - krivda - obarvani naklep
Ker je obstoj dolga razlikovalni element med kaznivim dejanjem izsiljevanja po 213. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 in ker je dolg oškodovanca napram obtožencu obstajal, to negira zakonski znak namena obtoženca pridobiti si protipravno premoženjsko korist, s tem pa tudi obstoj obarvanega naklepa, ki se zahtevata za kaznivo dejanje po 213. členu KZ-1.
ZFPPIPP člen 235, 235/1, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
začetek postopka osebnega stečaja - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ugovorni razlog - domneva o insolventnosti - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - izvajanje dokazov
Višje sodišča pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni imelo podlage za razpis naroka za začetek stečajnega postopka, saj dolžnica ni prerekale svoje insolventnosti niti upničine aktivne legitimacije. Sodišče mora dokaze, s katerimi upnik verjetno izkazuje svojo zatrjevano terjatev, izvesti samo pri položajih, pri katerim mora izvesti tudi dokaze o dolžnikovi insolventnosti. Pri vseh procesnih položajih, pri katerih velja domneva o insolventnosti, pa sodišče po prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP odloči o začetku stečajnega postopka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je bil upnik procesno legitimiran za vložitev predloga.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00032004
ZDZdr člen 48, 48/2, 50, 50/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - psihiatrična bolnišnica - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - zaključek zdravljenja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pritožbeno sodišče se zaveda vloge, ko mora sodišče skladno z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr med številnimi (verificiranimi in neverificiranimi) zavodi izbrati tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil prosto posteljo in terapevtsko obravnavo, namesto da bi ugotavljalo le izpolnjenost pogojev za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar se proaktivnemu delovanju v smeri iskanja rešitve ne bo moglo izogniti le s podaljševanjem obstoječega stanja. Ker izpodbijani sklep nima razlogov v zgoraj opisani smeri, je mogoče pritrditi pritožbi, da odločitve o ohranitvi nastanitve v psihiatrični bolnišnici, kot najboljše možne rešitve, ni mogoče preizkusiti.
Določba drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP v primeru, da sta prerekani tako terjatev kot ločitvena pravica, na pravdo napotuje upnika, in sicer ne glede na to, ali njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu ali ne. Omenjena določba je specialna določba glede na 302. in 308. člen ZFPPIPP.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - volilo - damnacijski legat - obligacijska pravica - izpolnitev volila - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera priposestvovalca - pričetek teka priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre v predmetni zadevi za damnacijsko volilo, ki predstavlja oporočiteljevo naklonitev obligacijske pravice zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (prvi odstavek 86. člena ZD).
Volilo se upoštevaje določbo 132. člena ZD pridobi ipso iure.
taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - izvršilni postopek - izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - razlaga tarife - ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da v tej pravdni zadevi ni mogoče uporabiti opombe 4.b Taksne tarife ZST-1, po kateri se taksa ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem. Iz navedene opombe Taksne tarife izrecno in jasno izhaja, da se taksa ne plača zgolj v postopku za izvršitev preživninskega zahtevka in ne morebiti tudi, da se ne plačuje v pravdnih postopkih, ki jih preživninski upravičenec vodi zato, da bo lahko uspešno vodil izvršbo zoper preživninskega zavezanca, kar pomeni, da razlaga te opombe, kot jo ponujata tožnika, presega njen jezikovni okvir.
Tožnika sta dolžna v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 odmerjeno sodno takso plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa. Pri tem tožnika nimata prav, da bosta lahko v tem roku ponovno vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo. Stranka sicer lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko nastane taksna obveznost, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat vloži predlog za oprostitev plačila iste sodne takse - ko je vložena vloga, za katero ZST-1 določa taksno obveznost, nato pa še v roku za plačilo sodne takse po kasneje izdanem plačilnem nalogu za to isto procesno dejanje. Ob taki razlagi bi imel drugi predlog naravo izrednega pravnega sredstva, ki pa niti v ZST-1 niti v ZPP ni predvideno. Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča ponovne vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse, potem, ko je bilo o prvem njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za isto procesno dejanje (konkretno pritožbo), podanem takoj, ko je nastala taksna obveznost, že odločeno, temveč predstavlja zgolj časovno točko, v kateri mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje brez naroka - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje nedvomno sme tudi v primeru, če je dejansko stanje med pravdnima strankama v sporu majhne vrednosti sporno, odločiti brez naroka in na podlagi predloženih pisnih dokazov, toda pri tem mora biti pazljivo, da zaradi takšnega procesnega postopanja, ne bi prikrajšalo strank v pravici do polne izjasnitve, če sta stranki glede odločilnih dejstev zatrjevali diametralno nasprotno.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sporni zadevi šlo za takšno situacijo, saj je tožeča stranka zatrjevala, da se je v okviru svoje dejavnosti zavezala zgolj sestaviti vlogo za toženo stranko, tožena stranka pa je trdila, da naj bi jo tudi zastopala pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035893
ZGJS člen 35. ZLS člen 61. ZPP člen 8, 257, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 39, 82, 86.
gospodarske javne službe - odlaganje odpadkov - regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki - ničnost pogodbe - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - predmet pogodbe - kavza pogodbe - dokazna ocena izpovedi stranke - trditvena podlaga - opredelitev do navedb stranke - navedbe, bistvene za odločitev - pravica stranke do izjave - obrazloženost odločbe
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razlikovanje med izvajanjem gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in določitvijo kraja odlaganja odpadkov. Prav slednje je tisto, kar ureja sporna Pogodba. Ta namreč v svoji vsebini ne nalaga, da mora odpadke, zbrane pri prvi tožnici, v regijski center za ravnanje z odpadki X. dostaviti družba S., d. o. o. Še več, določilo prvega odstavka V. točke Pogodbe izrecno določa, da se družba S., d. o. o., kot upravljalec X. zaveže sprejeti odpadke, ki jih bo pooblaščeni izvajalec zbiranja in odvoza odpadkov za prvo tožnico pripeljal v X. Pogodba se torej ne dotika vprašanja, kdo pri tožnicah izvaja gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza odpadkov. Sporazum strank o tem, da bo prva tožnica v X. dostavila določeno količino odpadkov, ni sporazum o tem, da bo družba S., d. o. o., pri prvi tožnici prevzela tudi dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov, temveč (le) da bo dostavljene odpadke v X. sprejela.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - zakonski rok - prekluzivni pritožbeni rok
Roki niso sami sebi namen. Rok za vložitev pritožbe zoper sklep je 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP). Gre za zakonski, nepodaljšljiv rok. Posledica takega roka je prekluzivost. Prekluzivni so tisti roki, pri katerih procesnega dejanja po poteku roka ni mogoče več opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko je stranka rok za opravo procesnega dejanja zamudila, pa je nato dejanje opravila.
Ne gre slediti stališču sodišča prve stopnje, da okoliščina, da kazensko sodišče ni izdalo obsodilne sodbe in velja toženka za neobsojeno osebo, izključuje uporabo določbe 353. člena OZ. Sodna praksa je namreč zavzela nasprotno stališče: pretrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. To je namenjeno predvsem varstvu položaja oškodovanca, da se mu ne bi primerilo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral prej, preden bi bil končan kazenski postopek. Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek torej ne more zastarati prav spričo določbe o pretrganju njegovega zastaranja, pri čemer uporaba te določbe ne more biti odvisna od izida kazenskega postopka.
Sodišče v kazenskem postopku namreč nima pooblastila za zavrnitev premoženjskopravnega zahtevka, temveč v primerih, ko mu (v celoti) ne ugodi, oškodovanca napoti na pravdo, ki jo mora, kot pravilno opozarja pritožba, začeti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, kar utemeljuje določba drugega odstavka 367. člena ZPP.