TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi obtoženčevega zagovornika se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zaključek, da obtožencu zdravstveno stanje ne onemogoča prihoda na sodišče ter da se je z neudeležbo razpisanega naroka odpovedal pravici do sojenja v navzočnosti, je sodišče prve stopnje utemeljilo s sklicevanjem na zdravstvene podatke iz obtoženčevega kartona. Navedlo je, da je obtoženec sicer res predložil zdravniško potrdilo, vendar pa da iz obtoženčeve zdravniške kartoteke ne izhajajo "objektivne okoliščine, zaradi katerih se obdolženi naroka za glavno obravnavo dne 22. 2. 2019 ne bi bil sposoben udeležiti". Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije obtoženca samostojno ugotavljalo obtoženčevo (ne)zmožnost sodelovanja v postopku. Predloženo zdravniško potrdilo je potrebno obravnavati kot javno listino, saj je sestavljeno in podpisano s strani zdravnika, torej s strani osebe, ki je strokovno usposobljena za presojo zdravstvenega stanja posameznika. To ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje v vsakem primeru slediti podani oceni. V primeru kakršnega koli dvoma v pravilnost zdravnikovega mnenja, lahko vedno angažira za to strokovno usposobljene osebe, ne more pa samo ocenjevati obtoženčevega zdravstvenega stanja. Zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave je urejeno v 80.a členu ZZVZZ. Navedeni člen določa, da potrdilo izda izbrani zdravnik zavarovanca na posebnem obrazcu, katerega vsebino in obliko določa Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Kolikor sodnik podvomi v pravilnost takega potrdila, ima po 7. točki drugega odstavka 81. člena ZZVZZ možnost, da pri ZZZS poda zahtevo, da upravičenost izdanega potrdila preveri t. i. imenovani zdravnik. Le-ta o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve. V primeru pritožbe zoper to odločbo pa nato na drugi stopnji odloča zdravstvena komisija. Upoštevajoč navedeno zakonsko podlago bi torej sodišče prve stopnje, kolikor je v predmetni zadevi podvomilo v pravilnost obravnavanega potrdila, lahko (tudi) pri ZZZS podalo zahtevo, da naj imenovani zdravnik poda pisno mnenje o upravičenosti izdaje tega potrdila.

Glede na odsotnost kakršnegakoli drugega nasprotujočega strokovnega zdravstvenega mnenja, je v predmetni zadevi potrebno slediti vsebini obravnavanega potrdila. Posledično je šteti, da je obtoženec s predložitvijo le-tega opravičil nenavzočnost na glavni obravnavani ter hkrati izkazal interes za aktivno sodelovanje v postopku. Upoštevajoč navedeno sodišče druge stopnje pritrjuje obrambi, da v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obtoženca. S tem, ko je sodišče prve stopnje glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti obtoženca, kljub temu da za to niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz tretjega odstavka 307. člena ZKP, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.