TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornikov se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženega A. A.

spozna za krivega,

da je zato, da bi zase izterjal dolg, s silo in resno grožnjo poskušal drugega prisiliti, dejanje pa je poskušal z uporabo nevarnega orodja, s tem, da je:

- v času od 27. 1. 2015 do 11. 6. 2015 večkrat poklical po telefonu iz številke 041 ... na telefonsko številko 070 ... B. B., ga iskal na domu na naslovu ... in od njega zahteval 500,00 EUR, kolikor mu je bil dolžan, pri tem pa mu grozil, da ga bo polomil, da mu bo polomil noge, da ne bo mogel hoditi, da ve, kje je doma in kje je njegovo imetje;

- dne 11. 6. 2015 okoli 13.30 ure se je z motorjem pripeljal h B. B. domov na naslov ..., na dvorišču odšel proti njemu in ga vprašal, kje ima zanj denar, ko mu je B. B. odvrnil, da denarja zanj nima, pa ga je s pestjo udaril v usta in mu pri tem okrušil umetni prvi zgornji desni sekalec, ko pa je B. B. še vedno vztrajal, da mu denarja ne bo dal, mu je zagrozil, da bo sedaj videl, kako gre zares, odšel do svojega motorja, izpod sedeža vzel nož na preklop dolžine rezila 11 centimetrov in z njim v roki odšel proti B. B. ter zamahnil proti njemu, kot da ga bo z njim napadel, B. B. pa je iz strahu pred njim pobegnil v hišo in se zaklenil;

ker pa mu B. B. zahtevanega denarja ni izročil, je njegovo ravnanje ostalo pri poskusu.

S tem je storil poskus kaznivega dejanja samovoljnosti po četrtem v zvezi z drugim odstavkom 310. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 34. člena KZ-1.

Obtožencu se na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreče

pogojna obsodba,

v kateri se mu po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 določi

kazen 6 (šest) mesecev zapora,

ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne stori novega kaznivega dejanja.

II. V preostalem se pritožba zagovornikov, v celoti pa pritožba državne tožilke zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Ker je obstoj dolga razlikovalni element med kaznivim dejanjem izsiljevanja po 213. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 in ker je dolg oškodovanca napram obtožencu obstajal, to negira zakonski znak namena obtoženca pridobiti si protipravno premoženjsko korist, s tem pa tudi obstoj obarvanega naklepa, ki se zahtevata za kaznivo dejanje po 213. členu KZ-1.