Veljati so začele spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se večinoma nanašajo na bolniški stalež. Zaposleni morajo odslej bolniško odsotnost osebnemu zdravniku sporočiti isti dan oz. najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante. Pregled pri osebnemu zdravniku pa je po novem obvezen najpozneje četrti dan odsotnosti, če se bo ta še nadaljevala. Na pravico do neto nadomestila lahko vpliva tudi opravljanje pridobitnega dela med začasno zadržanostjo ali neupoštevanje režimov gibanja.(več)

Državni zbor potrdil nedopustnost razpisa referenduma o interventnem zakonu
Državni zbor je odločil, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma. Zahtevo zanj so ob podpori civilne družbe vložili sindikati, a je v razpravi prevladalo mnenje, da referendum zaradi davčnih določb v zakonu ni mogoč. V sindikalnih centralah bodo zdaj vložili zahtevo za ustavno presojo sklepa DZ.(več)

SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnica za odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah
Poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice so vložili predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah po skrajšanem postopku, v katerem predlagajo odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Predlagajo tudi bolj uravnoteženo zastopanost prebivalcev pri volitvah v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.(več)

Glede referenduma o pomoči pri končanju življenja še pritožba na ustavno sodišče
Tožniki, ki so pred vrhovnim sodiščem neuspešno zahtevali razveljavitev rezultatov referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so zoper sodbo vrhovnega sodišča vložili pritožbo na ustavno sodišče. Zatrjujejo kršitve ustavnih členov, ki določajo enako varstvo pravic in pravico do pravnega sredstva, so pojasnili.(več)

V Svobodi za ustavno presojo novele zakona o parlamentarni preiskavi, v Levici podpora civilni družbi
Po mnenju Svobode bi o v torek sprejeti noveli zakona o parlamentarni preiskavi moralo presojati ustavno sodišče, saj ta po njihovem mnenju vzpostavlja že odpravljene protiustavne rešitve. V Levici medtem kot problematično izpostavljajo, da novela otežuje preiskavo dveh afer stranke SDS, tudi afere Black Cube.(več)

Sodni svet ni sledil pobudi za ustavno presojo sodne reforme
Sodni svet ni sledil pobudi dela okrajnih sodnikov za vložitev zahteve za ustavno presojo lani sprejetega zakona o sodiščih. Po oceni Sodnega sveta v tej fazi ni podlage za vložitev zahteve, bodo pa spremljali postopek implementacije nove sodniške zakonodaje in po potrebi opozarjali na morebitne anomalije, so sklenili.(več)

Varuh človekovih pravic dal ministrstvu več priporočil glede dolgotrajne oskrbe
Varuh človekovih pravic meni, da bi izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi v praksi lahko posameznikom kršilo več medsebojno povezanih človekovih pravic. Pristojnemu ministrstvu je zato priporočil več ukrepov, da bi bilo izvajanje reforme ustavno skladno, sistemsko premišljeno in v celoti usmerjeno v varovanje človekovega dostojanstva.(več)

KPK primera ortopeda Kavčiča ni sprejela v nadaljnjo obravnavo
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je končala obravnavo poročila o opravljenem izrednem strokovnem nadzoru v SB Novo mesto v primeru nekdanjega vodje ortopedskega oddelka Gregorja Kavčiča. Zadeve niso sprejeli v nadaljnjo obravnavo, saj je bila prijava že posredovana pristojnim organom, za ločen postopek KPK pa ni zadostnih razlogov.(več)

Šolak sprožil sodni postopek proti načrtovani prodaji medijev United Group
Medijsko-telekomunikacijska skupina United Group namerava prodati medijski del poslovanja, v katerega sodijo tudi portal N1 Slovenija ter številni mediji v Srbiji, BiH in Črni gori. Ustanovitelj United Group Dragan Šolak prodaji nasprotuje in je zoper večinskega lastnika skupine, britanski sklad BC Partners, sprožil sodni postopek v Londonu.(več)

Komisija bi večino licenc za satelitsko telefonijo zagotovila ponudnikom iz EU
Evropska komisija je objavila predlog nove razdelitve licenc za zagotavljanje mobilnih satelitskih storitev v EU, po katerem bi bila tretjina harmoniziranega frekvenčnega pasu rezervirana za države za ključno komunikacijo, varnost in vojsko prek ponudnika iz EU, dve tretjini pa za komercialno rabo, od tega vsaj polovico za ponudnike iz EU.(več)