STA novice / Sindikati za ustavno presojo sklepa o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu (dopolnjeno)
sreda, 27.5.2026
Ljubljana, 27. maja (STA) - V sindikalnih centralah bodo vložili zahtevo za ustavno presojo sklepa DZ o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu. Prepričani so, da bi državljani morali imeti možnost neposrednega odločanja o zakonu, ki nakazuje smer upravljanja države in se nanaša na vse. Znova so opozorili tudi na nesprejemljivost novele zakona o delovnih razmerjih.
"Po našem prepričanju zakon vključuje številne vsebine, o katerih bi državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, torej na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame," so v današnji skupni izjavi navedli sindikati.
Pod izjavo so se podpisali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.
"Sprašujemo se, kaj bi lahko bilo bolj primerno in pomembno za neposredno odločanje ljudstva, kot je zakon, ki nakazuje nadaljnjo smer upravljanja države in ki, po lastnih besedah zagovornikov zakona, zadeva vsakogar," so zapisali.
Zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa, da lahko predlagatelj referenduma, v tem primeru sindikalne centrale, v 15 dneh od objave sklepa o nedopustnosti zahteva, da ustavno sodišče preizkusi ustavnost tega sklepa. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti v 30 dneh.
DZ zakona ne more poslati v razglasitev, dokler ustavno sodišče v uradnem listu ne objavi svoje odločitve, da sklep DZ o nedopustnosti referenduma ni v neskladju z ustavo, oziroma dokler se ne seznani z morebitnim umikom zahteve.
Če ustavno sodišče ugotovi, da je sklep v neskladju z ustavo, ga razveljavi. Ker ta sklep tudi zadrži zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma in potek roka za njihovo zbiranje, se zbiranje podpisov v primeru odločitve ustavnega sodišča, da je sklep v neskladju z ustavo, nadaljuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu.
DZ je namreč danes odločil, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma. Zahtevo zanj so ob podpori civilne družbe vložili sindikati, a je v razpravi prevladalo mnenje, da referendum zaradi davčnih določb v zakonu ni mogoč. Sklep je podprlo 48 poslancev, proti jih je bilo 35.
Interventni zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, ob glasovanju 11. maja pa so ga podprli tudi v SDS. Obljubljali so, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje.
Nasprotno sindikati opozarjajo, da gre za zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.
V sindikalnih centralah so danes znova opozorili tudi na nesprejemljivost predloga novele zakona o delovnih razmerjih, s katero bi delodajalcem ukinili obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Prepričani so, da gre za nesprejemljiv in nedopusten pritisk na sindikate kot pobudnike referenduma o interventnem zakonu.
"V nasprotju z navedbami in izjavami, ki smo jih v zadnjem obdobju zasledili v medijih, poudarjamo, da je članstvo v sindikatih v Sloveniji že ves čas samostojne Slovenije popolnoma prostovoljno," so poudarili.
To, da delodajalec zagotavlja tehnični obračun članarine, po njihovih besedah ne pomeni, da delodajalec zagotavlja finančna sredstva za članarino sindikata ali da je članstvo v sindikatu obvezno. Članarino člani plačujejo iz svojih plač, delodajalec pa zagotavlja zgolj tehnični obračun te članarine.
"Praviloma gre za popolnoma avtomatiziran postopek in za postavko pri obračunu plač, ki je vključena v programske rešitve, namenjene obračunu plač. Zato to ne pomeni nobene dodatne administrativne obremenitve niti ni bilo to v praksi še nikoli izpostavljeno kot problem," so zapisali.
Prepričani so, da predlog novele zakona o delovnih razmerjih pomeni najslabšo možno popotnico za socialni dialog z novo vlado. "Vodi v nov, nepotreben konflikt, ki si ga sindikati ne želimo, se ga pa ne bojimo," so dodali.
Predlog novele so pripravili v SDS in NSi ter predlagali obravnavo po skrajšanem postopku.
Zadnje novice
-
Končuje se javna obravnava osnutka predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu
5.8.2026 -
MZEZ poziva h kandidaturi za posebnega predstavnika EU za človekove pravice
4.8.2026 -
Začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu 1. septembra
4.8.2026 -
RTVS: Tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo glede sodelovanja RTVS z odvetniškima pisarnama
4.8.2026 -
Matoz na srečanju notranjih ministrov EU za dosledno izvajanje azilne politike
4.8.2026 -
Oskrba z elektriko po navedbah ministrstva nemotena
4.8.2026 -
Notranji ministri EU po migrantski krizi v Ceuti za okrepitev meja unije
4.8.2026 -
Delovati začenja sklad EU za scaleupe
4.8.2026 -
V Mladi Sloveniji za dvotretjinsko večino pri imenovanju ustavnih sodnikov
4.8.2026 -
Levica: Vprašanje ustavnosti ločiti od politične in zakonodajne presoje
4.8.2026 -
POPRAVEK: V opoziciji za ustavno presojo določila glede glasovalnih pravic vzajemno povezane družbe
4.8.2026 -
Na čistilni napravi Vipap vzpostavljen začasni režim
4.8.2026