STA novice / Sodni svet ni sledil pobudi za ustavno presojo sodne reforme

Pobudo za vložitev zahteve za oceno ustavnosti zakona o sodiščih so na Sodni svet naslovili sodniki kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru, ki so se jim pridružili tudi nekateri sodniki kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani. Vsi okrajni sodniki namreč niso zadovoljni z načrtovano sodniško reformo, ki prinaša združevanje okrajnih in okrožnih sodišč, saj menijo, da ta posega v neodvisnost sodniškega dela.

Okrajni sodniki so v pobudi, ki so jo naslovili na Sodni svet, zatrjevali, da novi zakon o sodiščih ukinja okrajna sodišča in ob tem ne določa kriterijev in pogojev za premestitev sodnikov, ki delo sedaj opravljajo na okrajnih sodiščih. To po njihovem mnenju ni skladno z načelom sodniške neodvisnosti in mednarodnimi akti, ki to načelo dopolnjujejo. Ustavno neskladen pa je zakon o sodiščih po njihovem mnenju tudi zato, ker predsednikom sodišč daje preširoko polje diskrecijske presoje glede organizacije sodišč in razporejanja posameznih sodnikov. Vse navedeno po mnenju pobudnikov predstavlja kršitev načel pravne varnosti in enakosti pred zakonom, kakor tudi načela zakonitega sodnika, ki so ključna za delovanje pravne države.

A Sodni svet, ki je o tem razpravljali tudi na seji prejšnji teden, pobudi dela okrajnih sodnikov ni sledil. Meni namreč, da v tej fazi ni podlage za vložitev zahteve za oceno ustavnosti, izhaja iz sklepa, ki so ga člani sveta sprejeli brez glasu proti. So pa ob tem izpostavili potrebo po sprejemu jasnih meril za razporejanje sodnikov, ob čemer so opozorili na neodvisnost sodniškega dela.

"Sodni svet se zaveda potrebe po zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva, že sedaj pa se zavzema za sprejem jasnih kriterijev in vnaprej določenih meril ob upoštevanju ustavnih in konvencijskih standardov za razporejanje sodnikov, njihove premestitve, vse v luči transparentnega razporejanja znotraj zakonskih pooblastil, da ne pride do nedopustnih posegov v sodniško neodvisnost," so zapisali v sklepu. Pričakujejo tudi, da se pri teh vprašanjih dosledno upošteva načelo zakonitega sodnika.

Dodali so, da bo Sodni svet spremljal postopek implementacije nove sodniške zakonodaje in po potrebi nemudoma opozarjal na morebitne anomalije.

Z novo sodniško zakonodajo, ki so jo poslanci sprejeli novembra lani, se med drugim spreminja organizacija prvostopenjskih sodišč. Zdaj je v Sloveniji 44 okrajnih in 11 krožnih sodišč, po novem pa bo samo še 11 okrožnih. To sicer ne pomeni, da bodo okrajna sodišča zaprla vrata, ampak bodo postala zunanje enote okrožnih sodišč. Reorganizacija bo zajela tudi drugačno dodeljevanje zadev. Prvostopenjski sodniki se zdaj delijo na okrajne in okrožne, po novem pa bodo vsi okrožni. Spremembe naj bi zaživele 1. januarja 2027.