STA novice / Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (dopolnjeno)

Vrhovno sodišče je trditve strank presojalo v okviru pristojnosti, določenih z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi, po katerem lahko ugodi tožbi, če ugotovljene nepravilnosti vplivajo ali bi lahko vplivale na izid referenduma oziroma če po svoji naravi bistveno prizadenejo poštenost postopka. Ker je referendumski spor namenjen varstvu javnega interesa, to je poštenosti referendumskega postopka, verodostojnosti izida in zaupanja javnosti, ni presojalo vsebine zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem se je odločalo na referendumu, niti ni vrednotilo stališč posameznih udeležencev. Ugotavljalo je le obstoj pravno odločilnih nepravilnosti in njihov morebitni vpliv na izid glasovanja, so zapisali.

Ob tem je v sporočilu za javnost poudarilo, da lažno ali zavajajoče prikazovanje dejstev v okviru referendumske kampanje samo po sebi ne predstavlja pravno upoštevne kršitve, ki bi lahko privedla do razveljavitve referenduma. Referendumska kampanja je po svoji naravi enostranska in vključuje tudi vrednostne sodbe, napovedi in svetovnonazorske opredelitve. Presoja resničnosti izjav zato ne spada v okvir referendumskega spora razen v primeru ravnanja države, pri katerem veljajo strožji standardi.

Pri zdravniških organizacijah je kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje in izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu. Takšna ravnanja po presoji sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volivcev.

Pri verskih organizacijah je medtem jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev.

Pač pa je kot kršitev prepoznalo ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju proti, zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje. Takšna ravnanja po presoji sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.

Kljub ugotovljenim nepravilnostim je presodilo, da tožniki niso dokazali, da bi te nepravilnosti vplivale ali bi lahko vplivale na končni izid referenduma. Vrhovno sodišče je pri tem upoštevalo, da je bila referendumska kampanja pluralna in da je sodelovalo večje število prijavljenih organizatorjev, ki so prav tako zastopali stališče proti zakonu.

Predložene analize in druge navedbe po mnenju sodišča niso izkazale vzročne povezave med ugotovljenimi kršitvami in rezultatom glasovanja, razlika v glasovih pa je bila izrazita. Ker tožniki niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen, je sodišče tožbo zavrnilo.

Ob tem je izpostavilo še, da odločitev ne pomeni vrednostne opredelitve do vsebine zakona ali do stališč posameznih strani, ampak izključno presojo postopkovne poštenosti referendumske kampanje in vpliva ugotovljenih nepravilnosti na referendumski izid.

Tožbo so 24. decembra vložili Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in članica izvršnega odbora društva Srebrna nit Brigita Skela Savič. Prepričani so, da ravnanje Rimokatoliške cerkve in Zdravniške zbornice Slovenije med referendumsko kampanjo ni bilo v skladu z zakonom.

Biščak, Pleterski, Keber in Pribac so že v ugovoru, naslovljenem na Državno volilno komisijo (DVK), izrazili prepričanje, da so bile v referendumski kampanji nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka. DVK je ugovor Biščaka 8. decembra zavrgla, ker je ocenila, da ni pristojna za odločanje o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji in njenem financiranju. Ugovor več volivcev in članov društva Srebrna nit pa je zavrgla, ker je prispel po poteku roka.