Navigacija
Portal TFL

Odvetnik - številka 94 (1), letnik 2020

Odvetnik

Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.

Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Pavle Pensa

Pavle Pensa

O spremembah v odvetniškem poklicu

Spomin mi seže v čas nekaj let pred vstopom v odvetništvo, v pozna osemdeseta leta, ko smo že začeli uporabljati računalnike. Spominjam se profesorja dr. Stojana Cigoja, ki je ob neki priložnosti kot začaran občudoval »ta čudoviti stroj«, kot se je po mojem spominu izrazil. Konec uporabe škarjic in lepila! »Copy paste« kar na računalniku in že je novo avtorsko delo tu!

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Okrogla miza še vedno odmeva …

Letošnji prvi uvodnik moram začeti z žalostno novico. Sedemnajstega februarja 2020 je v 92. letu umrl Peter Breznik, nekdanji predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), dolgoletni funkcionar zbornice, prejemnik plakete dr. Danila Majarona za leto 2013, zadnji (živi) ustanovitelj Košarkarske zveze Slovenije, nekdanji predsednik Košarkarske zveze Jugoslavije, odličen odvetnik, mentor, tovariš in kolega.

mag. Miha Šipec

mag. Miha Šipec

Koš za smeti Ustavnega sodišča RS

Hinko Jenull

Hinko Jenull

O pobudi za varstvo zakonitosti v zadevah prekrškov

Kršitelj (obdolženec, storilec) po Zakonu o prekrških (ZP-1) nima na voljo nobenega izrednega pravnega sredstva, za katero bi bil sam aktivno legitimiran. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži le vrhovni državni tožilec, predlog za odpravo ali spremembo (pravnomočne) odločbe pa prekrškovni organ. Pri obeh pravnih sredstvih kršitelj (oziroma druga zainteresirana oseba) lahko poda zgolj pobudo. Za pobudo pa je značilno, da organ, ki je pristojen za vložitev (izrednega) pravnega sredstva, nanjo ni vezan in da zoper njegovo odločitev (pri zahtevi za varstvo zakonitosti se ta šteje za akt državnotožilskega poslovanja) pobudnik nima pravnega sredstva. Pobuda je vloga za dostop do pravnega privilegija, ni pa iztožljiva pravica stranke.

Maja Lajevec

Maja Lajevec

Uporaba pravil izvršbe v stečaju – pregled sodne prakse

Izvršba in stečaj sta dva po svoji naravi izvršilna postopka. Še zlasti je to jasno pri osebnem stečaju, saj je bil ob uveljavitvi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v pristojnosti izvršilnih oddelkov okrajnih sodišč. Pozneje je bil postopek zaradi uresničevanja načela koncentracije prenesen v pristojnost okrožnih sodišč, ki zdaj vodijo vse insolvenčne postopke. V postopku stečaja, še zlasti osebnega, se srečujemo s situacijami, ki bi jih z uporabo pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pogosto enostavno rešili.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Prednovoletno srečanje z upokojenimi odvetniki

V prostorih Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) so se 12. decembra 2019 na tradicionalnem srečanju zbrali upokojeni odvetniki.

Miha Mohorko

Miha Mohorko

Sodno ali bančno unovčevanje izvršnice?

Institut izvršnice je zakonodajalec uvedel z novelo Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki je začel veljati 28. julija 2012. Od držav Evropske unije (EU) sistem izvršnice pozna zgolj sosednja Hrvaška – t. i. »zadolžnico«. Od vpeljave izvršnice v naš pravni red tako mineva dobrih sedem let in v tem času se je v gospodarstvu izmenjalo precej izvršnic. Prav tako se je v tem obdobju v zvezi z izvršnicami že izoblikovala poslovna praksa in s tem tudi sodna praksa. Ugotavljam pa, da predvsem poslovna raba z vidika bančnega unovčevanja ni povsem usklajena s sodno prakso.

Borut S. Pogačnik

Borut S. Pogačnik

Je presuicidalni sindrom izražen že v rokopisu?

»Ideja samomora, naj bo človeško še tako razumljiva, se mi ne zdi priporočljiva. Živimo zato, da bi opravili kar največ duhovnega razvoja in ozaveščanja. Dokler je mogoče življenje vsaj nekako živeti, čeprav v še tako omejenem obsegu, je treba vztrajati pri njem in ga v polnosti izkoristiti za doseganje cilja ozaveščanja. Predčasno prekiniti življenje pomeni zaustaviti eksperiment, ki ga nismo sami začeli. Znašli smo se v njem in ga moramo izpeljati do konca.«

Maša Jerićević Šušteršič

Maša Jerićević Šušteršič

Pravno priznanje spola

Pravno priznanje spola je postopek spremembe uradnih podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznika. Potreba po pravnem priznanju spola izhaja iz napačnega pripisa spola ob rojstvu, ki ga zdravniki predpišejo na podlagi videza otrokovih genitalij. Spol kot pravna kategorija vpliva na skoraj vsa področja življenja in tako igra pomembno vlogo pri vsakem posamezniku. Pravno priznanje spola transspolnim osebam, torej osebam, ki so jim zdravniki ob rojstvu pripisali napačen spol, omogoča, da so formalnopravno priznane, s tem pa se med drugim uveljavljata njihova pravica do osebnega dostojanstva in pravica do zasebnosti. Obenem se s pravnim priznanjem spola preprečujeta morebitna diskriminacija in kršitev drugih človekovih pravic.

doc. dr. Boštjan Tratar

doc. dr. Boštjan Tratar

Odvetnik in temeljni modeli udeležbe laikov pri sojenju (1.)

Način nastopanja odvetnika pred sodišči in njegova obrambna strategija pri zagovoru v sodnem postopku sta bistveno odvisna tudi od sestave sodišča, tj. od tega, ali so sodna telesa sestavljena iz laičnih ali iz poklicnih sodnikov. Tako odvetniki v porotnih sistemih (t. i. litigators), tj. v sistemih common law, usmerjajo svoj zagovor klienta predvsem v to, da bi vplivali na čustveno in instinktivno dojemanje porote, ki jo sestavljajo laiki. Podoben trend zaznavajo zdaj npr. pri odvetnikih pred nemškimi sodišči v prisedniškem sistemu, kjer odvetniki med obravnavo oziroma pri zaključnem govoru svoje izvajanje pogosto usmerjajo k laičnim sodnikom, saj poskušajo pri sodnikih porotnikih vzbuditi njihovo sočutje (nem. Bauchgefühl), manj pa se usmerjajo v pravno stanje zadeve in dojemanje poklicnih sodnikov. Tako niso redki primeri, ko odvetniki usmerijo svoj pogled na zadevo in izvajanje zgolj k sodnikom porotnikom ali zastavljajo vprašanja, kot so npr.: »Zdaj sprašujem pričo tako, da bodo tudi sodniki porotniki razumeli …«, ali: »Razložite še enkrat sodnikom porotnikom, kako je bilo v resnici.«

dr. Andrej Berden

dr. Andrej Berden

Na margino okrogli mizi o neodvisnosti in nepristranosti sodstva

Kot odvetnik in pisec več kritičnih strokovnih člankov o sodstvu sem se 28. novembra 2019 udeležil okrogle mize Neodvisnost in nepristranost sodstva danes v Sloveniji, ki jo je organizirala Odvetniška akademija OZS. Moj namen je bil, da na okrogli mizi o navedeni problematiki, kot jo zaznavam, tudi spregovorim, a sem kaj kmalu ugotovil oziroma so se mi potrdili sumi o tem, da ta okrogla miza ni namenjena strokovni razpravi, temveč je medijsko podkrepljen populistični pamflet SDS v še enem koordiniranem napadu na sodstvo. Napad se je začel s člankom »Mafijci« v SDS-ovi reviji Demokracija (21. november 2019) in nadaljeval z omenjeno okroglo mizo (28. november), poročanjem o njej v novicah na SDS-ovi Nova24TV (29. in 30. november; verjetno pa še kar nekajkrat, kot je na tej TV običaj) ter člankom v Demokraciji »Neznanska lahkost sojenja« (5. december 2019).

Olivera Gomboc

Olivera Gomboc

Rehabilitacija vojnega zločinca Leona Rupnika (sodba VS RS I Ips 3425/2014, 8. oktober 2019)

Ob branju sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 3425/2014 z dne 8. oktobra 2019 sem kot človek, kot državljanka Republike Slovenije, kot državljanka Evropske unije, kot pravnica in kot odvetnica globoko prizadeta. Vrhovno sodišče je 74 let po koncu druge svetovne vojne s svojo sodbo vtisnilo nepopravljivo sramoten pečat v slovensko pravno zgodovino. Rehabilitacija poveljnika domobranskih sil Leona Rupnika (in ne generala, ker mu je ta čin zaradi sramotnega kvizlinštva odvzela že vlada Kraljevine Jugoslavije v Londonu) pomeni ne le njegovo rehabilitacijo, temveč tudi rehabilitacijo vseh tistih, ki so v usodnem zgodovinskem času prestopili na stran okupatorja. Torej vseh narodnih izdajalcev, njihovih pomagačev in prikritih somišljenikov, ki so se po vojni za vsak primer takoj prebarvali v rdeče.

Jože Ilc

Jože Ilc

Moj oče, zagovornik generala Rupnika

Vrhovno sodišče RS je 8. oktobra 2019 izdalo sodbo I Ips 3425/2014, s katero je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo izpodbijano pravnomočno sodbo za obsojenega Leona Rupnika ter zadevo v tem obsegu vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Glavni in odgovorni urednik revije Odvetnik Andrej Razdrih mi je predlagal, naj o tem napišem članek, saj je moj oče Jože Ilc leta 1946 zagovarjal generala Rupnika. Na podlagi nekaj listin, ki sem jih našel v Rupnikovem spisu, in pogovorov, ki sem jih imel z že pokojnim očetom, je nastal članek.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

70-letnica Košarkarske zveze Slovenije

Košarkarska zveza Slovenije (KZS) je 15. januarja 2020 pripravila rojstnodnevno zabavo, saj v letošnjem letu slavi 70-letnico delovanja. V ljubljanski dvorani Tabor sta se zabave udeležila tudi prvi predsednik KZS, zdaj upokojeni odvetnik Peter Breznik, ter sedanji predsednik KZS in odvetnik Matej Erjavec.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

mag. Tomaž Pisk: »Pri svojem delu za žrtve spolnih zlorab bomo vztrajali«

Slovenski odvetniki so poleg svojega rednega dela v pisarni in na sodišču vedno opravljali tudi naloge kritičnih intelektualcev, ki se borijo za posameznikove in narodove interese ter varujejo pravice najšibkejših.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Dan odvetniške pravne pomoči pro bono 2019

Kot že mnogo let do zdaj smo se odvetnice in odvetniki ljubljanskega območnega zbora odvetnikov (OZO) 19. decembra 2019 v velikem številu odzvali in sodelovali na že tradicionalnem (devetem) decembrskem Dnevu odvetniške pravne pomoči pro bono.

Andreja Friškovec

Andreja Friškovec

Dan ogroženih odvetnikov – 24. januar

Prizadevanja za posvečanje pozornosti ogroženim odvetnikom segajo v leto 1990, ko sta se odvetnika Symone Gaasbeek-Wielinga in Hans Gaasbeek odpravila na mednarodno misijo ugotavljanja dejstev na Filipine, kjer so odvetnikom redno grozili s smrtjo ali jih kako drugače ustrahovali ali preganjali, ker so pomagali svojim strankam v politično zapletenih primerih. Dogajanje je privedlo celo do uvrstitve filipinskih odvetnikov na neuradni seznam za odstranitev, ki so jo izvedle tretje osebe za le majhen znesek. V podporo ogroženim kolegom sta omenjena odvetnika opravila veliko dela, ustanovila sta tudi Commissie Défense de la Défense, ki deluje v okviru organizacije European Democratic Lawyers. Na podlagi mednarodnega prizadevanja za reševanje opisane problematike so organizacija European Democratic Lawyers, fundacija Dan ogroženih odvetnikov in odvetniške zbornice 24. januarja 2010 organizirale prvi Dan ogroženih odvetnikov.

Janez Starman

Janez Starman

Poročilo o delu Mediacijskega centra OZS

S 1. januarjem 2017 je pod okriljem Odvetniške akademije in Inštituta za alternativno reševanje sporov pri Odvetniški zbornici Slovenije (OZS) – s skrajšanim imenom Odvetniška akademija OZS – zaživel Mediacijski center.

Jana Huč Uršič

Jana Huč Uršič

O delu upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije

Odvetnica je Odvetniško zbornico Slovenije (OZS) zaprosila za mnenje, ali je Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ravnal pravilno. Odvetnica je namreč za svojo stranko opravila odvetniške storitve in ji izstavila račun. Ker stranka odvetniških storitev ni plačala, je odvetnica vložila predlog za izvršbo. Da bi razširila izvršbo tudi na plačo stranke, je pri ZZZS opravila poizvedbo o zaposlitvi dolžnice. ZZZS ji je podatek o zaposlitvi dolžnice posredoval in ji storitev zaračunal. Odvetnica je račun ZZZS zavrnila, saj je menila, da bi podatek morala dobiti brezplačno na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ZZZS pa vztraja pri svojem stališču, da odvetnica poizvedbe ni opravila za svojo stranko, temveč zase, zato podatka ne more pridobiti brezplačno.

Prisege

Dne 20. decembra 2019 so pred podpredsednico OZS Alenko Košorok Humar prisegli:

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Nov mandat vodstvu in organom Odvetniške akademije OZS

V letu 2015, ko smo nekdanji Inštitut za mediacijo in arbitražo OZS preimenovali ter preoblikovali v Odvetniško akademijo in Inštitut za alternativno reševanje sporov Odvetniške zbornice Slovenije – s skrajšanim imenom Odvetniška akademija OZS, sem z veseljem in predanostjo sprejela visoko čast, da akademijo tudi vodim. V letu 2020 pa sem nastopila že drugi mandat direktorice Odvetniške akademije OZS.

Klavdija Kerin

Klavdija Kerin

Seja Stalnega odbora v Lizboni

Seja Stalnega odbora, ki sva se je udeležila z mag. Romanom Završkom, predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), se je 25. oktobra 2019 začela z uvodnim pozdravom predsednika CCBE Joséja de Freitasa in nadaljevala s krajšo predstavitvijo pogleda na odvetništvo skozi oči predsednika Odvetniške zbornice Portugalske Guilherma Figueireda.

Klavdija Kerin in Janez Starman Klavdija Kerin in Janez Starman

Klavdija Kerin in Janez Starman

Seje odborov CCBE

Dan pred sejo Stalnega odbora CCBE v Bruslju, tj. 28. novembra 2019, so bila srečanja vrste odborov, ki sva jih se s kolegom Janezom Starmanom, podpredsednikom OZS, (deljeno) udeležila, in sicer srečanja Odbora za prihodnost pravne stroke in pravnih služb, Odbora za dostop do pravosodja, Odbora za brexit ter sestanka informacijskih uslužbencev.

Klavdija Kerin

Klavdija Kerin

Plenarna seja v Bruslju

S kolegoma mag. Romanom Završkom in Janezom Starmanom, predsednikom in podpredsednikom Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), smo se 29. novembra 2019 udeležili zadnje plenarne seje CCBE v Bruslju.

dr. Tjaša Strobelj

dr. Tjaša Strobelj

Vnovič o Družinskem zakoniku

Na izobraževanju, namenjenem mediatorjem, je 21. novembra 2019 okrožna sodnica in mediatorka Alenka Klemenčič spregovorila o bistvenih novostih Družinskega zakonika (DZ). Sodnica je uvodoma na zelo zanimiv način predstavila suhoparne statistične podatke o sklenjenih zakonskih zvezah, o številu razvez itd. Najstarejši gospod, ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, je bil star 95 let, saj, kot je dejal, svoje žene ni mogel več gledati …

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Šestjezični pravni slovar (21.)

Šestjezični pravni slovar (21.)

dr. Luigi Varanelli

dr. Luigi Varanelli

Dr. Vesna Rijavec: Gospodarske pogodbe: tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov

Skoraj trideset let po objavi prve monografije o gospodarskih pogodbah na Slovenskem1 se je profesorica Pravne fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Vesna Kranjc lotila ambicioznega in tudi potrebnega dela s prevetritvijo področja, ki je v gospodarskem pravu in sodobni tržni ekonomiji na splošno bistvenega pomena. Z monografijo Gospodarske pogodbe – tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov se je avtorica na skoraj 600 straneh osredotočila na posle med gospodarskimi subjekti.

Irena Vovk

Irena Vovk

Alenka Košorok Humar: Hormonska joga

Tik pred koncem januarja 2020 je pri založbi Eno izšla dopolnjena izdaja knjige Hormonska joga (Poetično dinamični priročnik za uravnoteženo hormonsko življenje), katere avtorica je Alenka Košorok Humar, odvetnica v Ljubljani, podpredsednica Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), direktorica Odvetniške akademije OZS in predsednica območnega zbora odvetnikov Ljubljana ter tudi učiteljica hatha joge, qi gonga in hormonske joge za ženske, moške in diabetike.

Obvezne razlage in pojasnila o uporabi Odvetniške tarife

Upravni odbor OZS je na seji 10. decembra 2019 sprejel naslednje pojasnilo o uporabi Odvetniške tarife:

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Vzročen primer

Ko sem pred mnogimi leti za nekega tujega naročnika pripravljal analizo o lastninskem preoblikovanju podjetij, sem opazil dvoje, in sicer pomembnost komuniciranja s tujci v njihovem lastnem jeziku (in ne v angleščini) ter odmik od najbolj priporočenih normativnih rešitev pri sprejemanju predpisov o lastninjenju od leta 1992 naprej. Prvo je bilo koristno zaradi dejstva, da takrat niti mnogi tuji poslovneži iz drugih velikih jezikovnih skupin še niso bili prav vešči pravne in poslovne angleščine, drugo pa škodljivo zaradi delikatnosti spreminjanja družbene lastnine v klasično lastnino, česar menda dotlej še nikjer niso poskusili.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Franz Xaver Kappus: Hamlet v Ljubljani

Avtor romana Hamlet v Ljubljani (Der Hamlet von Laibach, Ein Theater Roman) Franz Xaver Kappus je bil avstrijski vojaški častnik, urednik, novinar, scenarist in pisatelj. Znan je predvsem po pismih, ki jih je kot gojenec vojaške akademije pisal slavnemu pesniku Rainerju Marii Rilkeju in so bila objavljena v knjigi Pisma mlademu pesniku. Knjiga je takoj postala uspešnica.

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Sodnik Miklavčič

Če sploh, sedanje generacije sodnika Franca Miklavčiča poznajo le po tem, da je bil svojčas obsojen v enem od političnih procesov. Tisti, ki to vedo, običajno celo vedo, da je imelo to nekaj opraviti tudi z zamejskima pisateljema Alojzem Rebulo in Borisom Pahorjem.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Od Beograda do Bukarešte s kolesom

Tokratno potovanje – za cilj smo si najprej izbrali samo Romunijo – se je začelo s precej neverjetnimi in nenadnimi zapleti, kot da jih je organiziral Murphy.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

In memoriam: Peter Breznik

Nekdanji predsednik OZS (1985–1989), njen častni član, prejemnik plakete dr. Danila Majarona za leto 2013, upokojeni odvetnik

mag. Miha Šipec

mag. Miha Šipec

Koš za smeti Ustavnega sodišča RS (Sinopsis/Synopse)

Z Ustavo določene pristojnosti Ustavnega sodišča RS (US) obsegajo zlasti odločanje o (ne)skladnosti splošnih aktov z Ustavo in zakoni, ter odločanje o (ne)utemeljenosti ustavnih pritožb zaradi kršitev človekovih pravic s posamičnimi akti. O navedenem US odloča izključno z odločbami.

Hinko Jenull

Hinko Jenull

O pobudi za varstvo zakonitosti v zadevah prekrškov (Sinopsis/Synopse)

V prispevku je podan pregled zakonskih podlag za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zadevah prekrškov. Ker gre za pravno sredstvo, ki ga lahko vloži le vrhovni državni tožilec, je za odvetnike kot zagovornike kršiteljev ali pooblaščence drugih pobudnikov zelo pomembno, da natančno opredelijo in utemeljijo pravna vprašanja, s katerimi lahko upravičujejo predlagan poseg Vrhovnega sodišča RS v pravnomočno končane postopke.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window