Navigacija
Portal TFL

Zbornik znanstvenih razprav - številka (0), letnik 2017

Zbornik znanstvenih razprav

Zbornik znanstvenih razprav je revija Pravne fakultete v Ljubljani, ki z občasnimi prekinitvami izhaja že vse od leta 1921. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno.

Strokovna revija
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Primož Gorkič
dr. Bojan Bugarič, dr. Aleš Galič, dr. Katja Škrubej, dr. Luka Tičar
dr. Tilen Štajnpihler Božič
dr. Janko Ferk (Univerza v Celovcu, Deželno sodišče v Celovcu), dr. Katja Franko Aas (Pravna fakulteta Univerze v Oslu), dr. Velinka Grozdanić (Pravna fakulteta Univerze na Reki), dr. Tatjana Josipović (Pravna fakulteta Univerze v Zagrebu), dr. Claudia Rudolf (Inštitut za pravo Evropske unije, mednarodno pravo in primerjalno pravo, Pravna fakulteta Univerze na Dunaju), dr. dres. h. c. Joseph Straus (Inštitut Maxa Plancka za inovacije in konkurenco)

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Alenka Šelih

Alenka Šelih

Dosmrtni zapor in njegova odprava

Članek se zavzema za odpravo kazni dosmrtnega zapora in razgrinja argumente za tako rešitev. Obravnava vprašanje skladnosti te sankcije z ustavnopravno prepovedjo mučenja. Hkrati opozarja na njeno spornost v zvezi z načelom zakonitosti (nedoločenost te kazni) in na načelo sorazmernosti. Nato razčlenjuje razmerje te kazni in namene kaznovanja. Ugotavlja, da ta kazen ne izpolnjuje teh načel, saj je preprečevanje novega kaznivega dejanja storilca težko napovedati; resocializacija pri tej kazni ni mogoča; pa tudi namen zastraševanja in povračilnosti sta bolje uresničena s hitrim in čim bolj zagotovim kazenskopravnim obravnavanjem storilca. Prispevek odpira tudi vprašanja varstva pravic žrtev, razčlenjuje ustrezno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter ugotavlja, da je Slovenija edina država med republikami nekdanje Jugoslavije, ki je uvedla to kazen, in tudi edina, ki jo je uvedla povsem samostojno ne pa kot nadomestilo za smrtno kazen, kakor so jo drugi pravni sistemi.

Sabina Zgaga

Sabina Zgaga

Pregon mednarodnih hudodelstev in načelo zakonitosti

Večina kazenskih pregonov mednarodnih hudodelstev je v zadnjih šestdesetih letih v svetovnem, evropskem in slovenskem merilu potekala post factum, saj so bila pravila pregona oblikovana po tem, ko so bila mednarodna hudodelstva izvršena. Prispevek obravnava dileme, ki na podlagi tega izvirajo iz načela zakonitosti, predstavi elemente načela zakonitosti ter izpostavi tiste, ki bi lahko bili sporni za pregon mednarodnih hudodelstev. Nato obravnava odgovore, ki jih na dileme v zvezi s spoštovanjem načela zakonitosti ponuja mednarodno kazensko pravo, zlasti praksa Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ter ureditev Evropske konvencije za človekove pravice. Sklepno poglavje prispevka predstavi slovenski pogled na dileme načela zakonitosti in primerja slovenske rešitve ter rešitve Evropskega sodišča za človekove pravice. S tem se potrdi hipoteza prispevka, da slovenska Ustava ureja načela zakonitosti strožje kot mednarodno kazensko pravo in mednarodno pravo človekovih pravic.

Miha Šepec, Damjan Korošec

Miha Šepec, Damjan Korošec

Dileme kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skrivnosti

Neupravičena izdaja poklicne skrivnosti je opredeljena kot kaznivo dejanje v 142. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje ščiti zasebnost posameznikov, da ta ne bi bila zlorabljena, ko se z zasebnimi skrivnostmi posameznika seznani določena oseba med opravljanjem svojega poklica (zdravnik, zagovornik, spovednik itd.). Kljub razmeroma kratkem besedilu člena pa se v okviru tega kaznivega dejanja postavljajo zelo kompleksna dogmatična vprašanja – predvsem v smeri, kdaj je izključena protipravnost tega dejanja, ali je smiselno tako kompleksno kaznivo dejanje opredeliti le na zasebni pregon oškodovanca ter kakšen je odnos med kaznivo izdajo skrivnosti in zapovednimi normami pravih opustitvenih kaznivih dejanj po 280. členu KZ-1 (Opustitev ovadbe da se pripravlja kaznivo dejanje) in 281. členu KZ-1 (Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca). Cilj prispevka je teoretično osvetliti nekatera v praksi nerešena vprašanja in hkrati z dogmatično utemeljenimi argumenti pozvati zakonodajalca k spremembi trenutne kazenskopravne ureditve kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skrivnosti.

Damjan Korošec, Katja Škrubej

Damjan Korošec, Katja Škrubej

Posebna inkriminacija detomora: od kod in kam?

V prvem delu razprave, katere namen je spodbuditi razpravo o slovenski rešitvi glede posebne inkriminacije detomora, avtorja ugotavljata, da je ta v veljavnem slovenskem kazenskem zakoniku trdno zasidrana v srednjeevropski tradiciji pod vplivom švicarskih in avstrijskih reformnih osnutkov z začetka 20. stoletja. To velja še posebej glede zakonskega znaka »vpliv poroda«, ki ga, nasprotno, v nemški zakonodajni tradiciji niso nikoli sprejeli. Konec 20. stoletja so posebno inkriminacijo v nekaterih evropskih državah, kot so Nemčija, Francija in Španija, opustili, drugod so jo ohranili kot privilegirano, ponekod pa celo kot kvalificirano.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window