• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sklep III Cp 2087/2004
    11.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48509
    OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.
    pobotanje - izvršba - pogojna terjatev
    Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

    takšna terjatev namreč še ni zapadla.

     
  • 182.
    VSL sodba II Cp 597/2005
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50207
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina
    Oškodovancu je bila prisojena odškodnina za 55 dni trajajoč pripor v

    znesku 3.000.000,00 SIT.

     
  • 183.
    VSL sklep III Cp 1689/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48517
    ZIZ člen 3, 15, 3, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    ustavitev izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
    Ni mogoče preizkusiti sklepa o ustavitvi izvršbe (zaradi poplačila

    upnika), če je v obrazložitvi sklepa ugotovljeno le, da je dolžnikov

    dolžnik obvestil sodišče, da je sklep o izvršbi v celoti izvršen.

     
  • 184.
    VSL sklep II Cp 2080/2005
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50228
    ZIZ člen 229, 229. SPZ člen 34, 34.
    motenje posesti - tožbeni zahtevek - pravni interes - izrek sklepa
    Ker je sklep o motenju posesti izvršilni naslov tudi pri ponovnem

    motenju posesti (229. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), če

    je ponovno prišlo do motenja posesti na način, ki se v bistvu ni

    razlikoval od prejšnjega motenja (v enoletnem roku), je ugotovitev

    načina motenja posesti pravno relevantna in upoštevna, bodisi z

    opisom opustitve (takega in podobnega motenja v bodoče) oziroma

    opisom (konkretizacijo) prepovedi nadaljnjega motenja posesti (34.

    člen SPZ), bodisi z opisom načina motenja posesti v posebnem

    (ugotovitvenem) tožbenem zahtevku.

     
  • 185.
    VSL sklep III Cp 2628/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50728
    ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/7, 182, 178, 178/4, 181, 181/7, 182.
    sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica
    Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

    dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

    zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

    postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

    očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

    pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

    na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

    pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

    pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

    izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

    prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

    člena ZIZ).

     
  • 186.
    VSL sodba I Cp 907/2005
    11.5.2005
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50592
    ZZKat člen 14, 27.
    dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek
    Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

    dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

    zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

    lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

    ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

    pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

    Zakona o obligacijskih razmerjih.

     
  • 187.
    VSL sklep I Cp 967/05
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51131
    ZOR člen 442, 443, 442, 443.
    odstop terjatve
    Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja

    443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za

    izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej

    dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne

    velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med

    strankama posebej dogovorjena.

     
  • 188.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 189.
    VSL sodba I Cp 508/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50354
    ZOR člen 761, 761.
    mandatno razmerje - plačilo za delo
    Način določitve višine plačila za mandatno storitev je odvisen od

    vrste poslov, ki so predmet mandatne pogodbe. Cena za mandatne

    storitve je lahko določena v ceniku ali s tarifo. Pravično plačilo

    določi sodišče, če se stranki za ceno nista dogovorili, niti nima

    mandatar cenika, niti ne velja tarifa za konkretne storitve. Če pa se

    stranki s pogodbo dogovorita glede višine plačila za opravljeno delo,

    velja dogovor strank.

     
  • 190.
    VSL sklep III Cp 2145/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50714
    ZGD člen 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1, 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1. ZIZ člen 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4, 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4.
    izvršba - izvršilni naslov
    To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

    izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

    osebno odgovornega družbenika.

     
  • 191.
    VSL sklep II Cp 2000/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50212
    ZPP člen 133, 144, 133, 144.
    vročanje pisanj
    Če delavec pravdne stranke (pravne osebe) brez zakonitega razloga

    odkloni sprejem sodne pošiljke, jo mora vročevalec pustiti v

    poslovnem prostoru. Če namesto tega pošiljko vrne sodišču, vročitev

    ni pravilno opravljena.

     
  • 192.
    VSL sodba I Cp 1833/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50075
    ZOR člen 200, 203, 1089, 200, 203, 1089.
    poravnava - nova škoda - bodoča škoda
    Toženka je na dan sklenitve sodne poravnave vedela za novo operacijo,

    saj je bila v zvezi z njo že na razgovoru pri zdravniku in

    dogovorjena za datum posega. Logičen je zato zaključek sodišča prve

    stopnje, da je po pogovoru z zdravnikom vedela za neugodnosti,

    povezane s tem posegom, saj to sodi v okvir zdravnikove pojasnilne

    dolžnosti in je tako lahko v zvezi s predvideno operacijo tudi

    približno ocenila elemente posameznih oblik nepremoženjske škode, ki

    jo v tem postopku uveljavlja kot novo škodo. Pravilno je zato

    sklepanje, da se je poravnavala tudi glede odškodnine za škodo, ki je

    bila tedaj predvidljiva.

     
  • 193.
    VSL sklep IV Cpg 37/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05593
    ZGD člen 55, 55/3, 55/4, 55/5, 70. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1, 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1.
    izbris firme - legitimacija - obstoj spremenjenih okoliščin
    Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz

    sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih

    razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču,

    da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je

    stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako

    obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl.

    ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni

    predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila

    organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov),

    sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in

    objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

    Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije,

    pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati

    registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst.

    25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da

    obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču

    posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni

    interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse

    tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega

    registra brez likvidacije priznava procesne pravice, je ZFPPod začel

    veljati 23.7.1999, določbe njegovega 3. poglavja pa se glede

    izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni

    določbi 1. točke 3. odst. 40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh

    letih po uveljavitvi ZFPPod oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko

    sodišče že lahko uporablja in torej ugotavlja nastop izbrisnega

    razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje

    oziroma kasneje, če poslovno leto družbe ni enako koledarskemu letu.

    Gospodarskim družbam, ki so bile že po ZGD zavezane podajati letna

    poročila, prej APP, nato AJPES-u, so bile torej že po objavi ZFPPod v

    Uradnem listu RS znane posledice - to je obstoj izbrisnega razloga in

    izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če letnih poročil

    ne bodo predložile organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in

    objavljanje podatkov. Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi

    smelo ugotavljati obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25.

    čl. ZFPPod.

     
  • 194.
    VSL sklep II Cp 1637/2004
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51014
    ZENDMPE člen 29, 34.
    postopek za ureditev meje
    Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj

    sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi

    predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni

    obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne

    določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve

    stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za

    začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo

    nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti,

    če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar

    pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se

    meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).

    Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za

    ureditev meje v upravnem postopku.

     
  • 195.
    VSL sodba II Cp 633/2004
    11.5.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50190
    ZOR člen 100, 954, 100, 954.
    pokojninsko zavarovanje - zavarovalna pogodba
    S pravili Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov so pogoji za

    pridobitev pravic in njihov oseg določeni drugače, kot gredo

    zavarovancem iz obveznega zavarovanja. Zato je mogoče kot pravno

    podlago uporabiti ta pravila, ki pa jih je treba razlagati v korist

    zavarovanke (člen 100 ZOR).

     
  • 196.
    VSL sodba I Cp 568/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL50590
    ZOR člen 100, 997, 998, 1001, 1001/2, 100, 997, 998, 1001, 1001/2.
    lastna menica - menična izjava - pooblastilo - poroštvo - oblika izjave
    Tožena stranka je prevzela poroštvo za vse pogodbene (in

    izvenpogodbene) obveznosti družbe T. d.o.o. do N. d.d., ki so ali še

    bodo nastale. Takšno izjavo je tožena stranka lahko podala, saj je na

    podlagi 2. odstavka 1001. člena ZOR poroštvo mogoče prevzeti tudi za

    določene bodoče obveznosti.

     
  • 197.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 198.
    VSL sodba II Cp 826/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50947
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - denarna odškodnina
    Tožeča stranka je zaradi zloma podlahtnice v levem zapestj trpela 3

    dni stalne hude bolečine, dva tedna srednje hude bolečine, štiri

    tedne občasne zmerne in lahke bolečine. Ob izvajanju fizioterapije

    (10 dni) so se boleine okrepile do srednje intenzivnosti, lahke pa je

    občutila ob vsakem razgibavanju nekaj mesecev. Tudi še sedaj ima

    občasne lažje bolečine pri poskusih večje obremenitve. Tožeča stranka

    je imela naslednje nevšečnosti: uravnavanje zlomljenega zapestja v

    lokalni anesteziji, 6 tednov mavec, obiskovanje specialistov (10 krat

    kirurga, ortopeda, plastika, specialistke medicine dela),

    fizioterapije (10 krat), rentgensko slikanje (4 krat), jemanje

    analgetikov (14 dni). Upoštevaje stopnjo in trajanje telesnih bolečin

    in nevšečnosti med zdravljenjem je tožeča stranka upravičena do

    odškodnine za telesne bolečine v znesku 1.200.000,00 SIT. Upoštevaje,

    da je tožeča stranka levičar, zlasti pa, da zaradi obravnavane

    nesreče pri delu (zlom podlahtnice v levem zapestju) svojega poklica

    sekača ne more več opravljati, temveč se mora zadovoljiti z delom pri

    gojenju dreves, za le to pa se tudi ahteva ifzično moč rok in se

    torej tožeča stranka obremenitvam levice in posledično bolečinam ne

    morei zogniti, in upoštevaje, ds je pred tožečo stranko še približno

    polovica delovne dobe (ob sojenju na prvi stopnji stara 42 let) ter

    da je omejena tudi pri drugih običajnih domačih delih, pri katerih

    mora uporabljati roke, je odškodnina v višini 2.550.000,00 SIT za

    duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti

    primerljiva z odškodninami za podobne primere. To pa kljub temu, da

    tožeča stranka do poškodbe ni imela posebnih hobijev niti se posebej

    ni ukvarjala s športom.

     
  • 199.
    VSL sklep III Cp 1679/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50708
    ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.
    izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški
    Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

    predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

    obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

    razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

    za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

    dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

     
  • 200.
    VSL sklep I Cp 591/2010
    10.5.2005
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0064038
    ZD člen 131.
    začasni skrbnik zapuščine
    Pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev, je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od dedičev. Le če dediči soglašajo, sta lahko skrbnika tudi dva, če oba izpolnjujeta navedene pogoje.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>