Odločba U-I-34/24

2026-01-1661

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Franca Oražma, Lukovica, na seji 10. junija 2026

Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11 in 1/20), kolikor kategorizira javno pot "Podbrezje", odsek št. 735153, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 582/1 in 582/2, obe k. o. Krašnja, se razveljavi.

Pobudnik je vložil pobudo, v kateri navaja, da izpodbija 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11 – v nadaljevanju Odlok/11), kolikor kategorizira javno pot "Podbrezje", odsek št. 735153, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 582/1 in 582/2, obe k. o. Krašnja, ter 3. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/20 – v nadaljevanju Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka), kolikor kategorizira javno pot "Podbrezje", odsek št. 735153, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 582/1 in 582/2, obe k. o. Krašnja. Navaja, da je lastnik zemljišča parc. št. 582/1, k. o. Krašnja, in solastnik zemljišča parc. št. 582/2, k. o. Krašnja. Pobudnik pojasnjuje, da po zemljišču parc. št. 582/2, k. o. Krašnja, in po delu zemljišča parc. št. 582/1, k. o. Krašnja, poteka utrjena makadamska pot, ki služi dostopu z asfaltirane ceste do zemljišč pobudnika in se nadaljuje do stanovanjskih hiš oziroma nepremičnin, ki ležijo vzhodno od zemljišč parc. št. 582/1 in 582/2, obe k. o. Krašnja. Navaja, da se ukvarja s kmetijstvom in da ima na zemljišču parc. št. 582/1, k. o. Krašnja, urejen pašnik za govedo. Pobudnik pojasni, da na navedenem zemljišču stoji lesena staja za zaščito živine, ki je bila postavljena leta 2000 in obnovljena leta 2016. Kot naj bi izhajalo iz zapisnika občinskega inšpektorata z dne 31. 8. 2023, gre za enostaven objekt, ki pa naj bi bil brez soglasja upravljavca občinskih cest postavljen v varovalni pas občinske ceste št. JP 753153. Pobudnik navaja, da je za kategorizacijo navedene poti izvedel ob inšpekcijskem ogledu navedenega objekta. Poudarja, da ga Občina Lukovica (v nadaljevanju Občina) o kategorizaciji sporne javne poti ni obvestila oziroma da Občina pred kategorizacijo javne poti zemljišč, po katerih poteka, ni pridobila na kakršen koli (zakonit in ustavno skladen) način. Pobudnik ob tem pojasni, da je zemljišči pridobil po svojih starših leta 2005. Že pred tem naj bi po zemljišču parc. št. 582/2, k. o. Krašnja, potekala zemljiškoknjižno urejena služnostna pot za več stanovanjskih hiš, ki ležijo vzhodno od njegovih zemljišč. Poleg tega naj bi bila v letu 2010 služnostna pravica hoje in vožnje po obstoječi poti vknjižena še za nekatere druge nepremičnine, v letu 2016 pa naj bi se poočitil prenos služnosti zaradi delitve parcel. Pobudnik dodaja, da služnostni upravičenci uporabljajo tudi del zemljišča parc. št. 582/1, k. o. Krašnja, po katerem poteka del trase utrjene makadamske poti. Ob tem pa dodaja še, da je bila v letu 2008 na zemljiščih parc. št. 582/1 in 582/2, obe k. o. Krašnja, v korist Občine vknjižena še služnostna pravica izgradnje in vzdrževanja vodovodnega omrežja, vključno z ustreznimi dovozi in dohodki ter trajno in neovirano uporabo ter nadzor objekta na navedenih nepremičninah. Pobudnik meni, da je Občina s kategorizacijo javne poti po njegovih zemljiščih protiustavno posegla v njegovo lastninsko pravico, zato naj bi bila izpodbijana odloka v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Izpodbijana odloka pa naj bi bila v neskladju tudi z 2. in 3. členom Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC), z 2., 3. in 39. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1) in z 2., 3. in 49. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2). Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani določbi v spornem obsegu razveljavi.

Pobuda je bila poslana Občini, ki je nanjo odgovorila. Občina ugovarja tako pravočasnosti pobude kot tudi njeni utemeljenosti. Glede pravočasnosti navaja, da pri predpisih, ki urejajo pravni režim prostora in se odražajo v uradnih evidencah ter prostorskih prikazih, zatrjevane posledice ne nastanejo šele v trenutku posameznega postopka ali spora (kot trdi pobudnik), temveč naj bi nastale že s samim učinkovanjem predpisa ter naj bi nato kontinuirano trajale kot stanje v uradnih evidencah in v dejanski rabi prostora. Občina dodaja, da iz podatkov na portalu PISO ter spletnem portalu E-prostor za zemljišči parc. št. 582/1 in 582/2, obe k. o. Krašnja, izhaja, da je sporni odsek javne poti – 735153 vpisan v evidenco gospodarske javne infrastrukture. Zato naj bi bilo treba upoštevati publicitetni učinek javnih evidenc. Občina se sklicuje še na izpis s portala E-prostor, iz katerega je razvidno, da je bil obravnavani odsek javne poti v evidenco vpisan 1. 11. 2016, ter na obvestilo Geodetske uprave Republike Slovenije, iz katerega izhaja, da je bil noveliran sloj kategorizirane občinske ceste v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture vpisan 1. 12. 2020. Občina zaključi, da je bilo relevantno stanje evidentirano v uradnih evidencah in kot takšno preverljivo ter javno dostopno. Zato meni, da se pobudnik ne more sklicevati na kasnejšo seznanitev, če ne pojasni, zakaj ob potrebni skrbnosti relevantnega stanja ne bi mogel prepoznati že v času, ko je predpis začel učinkovati in ko so se njegove posledice navzven že odražale. Občina meni, da pobudnik ni navedel in ni izkazal okoliščin, ki bi utemeljevale uporabo t. i. subjektivnega roka za vložitev pobude, zato predlaga, naj Ustavno sodišče šteje, da pobuda ni pravočasna. Ob tem pa dodaja, da pobudnik tudi ne izkazuje pravnega interesa za pobudo. Občina navaja, da že iz navedb pobudnika o poteku utrjene makadamske poti po sporni trasi izhaja, da ne gre za zasebno pot, temveč za prometno povezavo, ki jo uporablja širši krog uporabnikov. Šlo naj bi za edini dostop do več stanovanjskih objektov v naselju Trnjava. Občina zato meni, da bi morebitna ugoditev pobudi posegla v interes širše skupnosti in v nemoteno delovanje lokalnega cestnega omrežja. Meni, da se pobudnik, ko gre za urejanje javnih cest, ki je v javno korist, ne more sklicevati le na varstvo njegove lastninske pravice, temveč bi moral izkazati, da je razveljavitev izpodbijanega predpisa nujna in primerna ter da ne bi povzročila nesorazmernih posledic za splošno rabo ceste in za uporabnike, ki so od te povezave odvisni. Občina glede pravnega interesa pobudnika za vloženo pobudo še navaja, da bi pobudnik očitke o protiustavnosti izpodbijane kategorizacije lahko uveljavljal tudi v inšpekcijskem postopku, v katerem so mu bili, kot sam navaja, odrejeni določeni ukrepi zaradi postavitve objekta v varovalni pas občinske ceste. V zaključku Občina navaja še, da je pobudniku posredovala ponudbo za odkup dela zemljišč parc. št. 582/1 in 582/2, obe k. o. Krašnja, po katerih poteka sporni odsek javne poti Podbrezje, odsek št. 735153. S tem pa naj bi na način, ki naj bi ga tudi pobudnik štel za zakonitega in skladnega z Ustavo, začela urejati lastninski položaj sporne kategorizirane javne poti. Glede na navedeno Občina predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrže, sicer pa kot neutemeljeno zavrne.

Pobudnik v izjavi glede odgovora Občine vztraja pri pravočasnosti in utemeljenosti pobude. Glede pravočasnosti navaja, da je bila uporaba zemljišč v spornem delu od leta 1990 dalje, kot je bilo že opisano, zemljiškoknjižno urejena. Pobudnik poudarja, da nobena zunanja okoliščina, niti na utrjenem delu poti niti v ravnanju služnostnih upravičencev ali pa v ravnanju nasprotne udeleženke, nikakor ni kazala na to, da je prišlo do posega nasprotne udeleženke v pobudnikovo lastninsko pravico. Vztraja, da niti iz načina rabe makadamskega dela zemljišča niti iz česarkoli drugega ni bilo mogoče sklepati, da se je spremenil pravni režim na tem makadamskem zemljišču. Pobudnik glede pravnega interesa za pobudo opozarja na ustavno sodno presojo, po kateri predpisi o kategorizaciji občinskih cest učinkujejo neposredno na pravne položaje lastnikov zemljišč. Glede navedb Občine o pomenu sporne javne poti za lastnike stanovanjskih objektov v naselju Trnjava pobudnik navaja, da bo morebitna razveljavitev izpodbijanega odloka imela enake učinke in posledice, kot jih imajo razveljavitve številnih drugih odlokov o kategorizaciji občinskih javnih cest, ki so bili sprejeti v neskladju z Ustavo. Dolžnost Občine naj bi bila, da zagotovi pogoje za zakonito kategorizacijo javne ceste. Pobudnik dodaja, da pa je v obravnavani zadevi posebno to, da imajo lastniki stanovanjskih objektov urejeno služnostno pot po istem zemljišču, po katerem je bila nezakonito kategorizirana javna pot. Zato naj razveljavitev Odloka/11 navzven ne bi bila v ničemer opazna, tako kot naj ne bi bila njegova uveljavitev. Pobudnik zaključi, da je ponudbo Občine za odkup zemljišč prejel en delovni dan pred prejemom njenega odgovora na pobudo. Posredovana ponudba naj na to, da je izpodbijani odlok nezakonit in protiustaven, ne bi vplivala, zato vztraja pri pobudi.