TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v V. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati denarno povračilo v višini 10.200,00 EUR bruto, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter ji nakazati ustrezen neto znesek, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po prvi in drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je kot vodja finančnega sektorja izvedel prenos sredstev rezervnega sklada v nasprotju z zakonom in s svojimi delovnimi dolžnostmi. Tožnik je prenos sredstev izvedel po naročilu takratnega direktorja tožene stranke, ki mu je zaupal, zato izpolnitev s strani direktorja odrejene naloge, ki sicer res ni bila nujna za izvajanje osnovne dejavnosti tožene stranke, predstavlja le navadno malomarnost tožnika in ne hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja oz. kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Zato očitana kršitev ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi ali drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.